Jamniški gozdovi

Hit lanske sezone je bil zagotovo Jamnik, takoj za Dražgošami. Peš, s kolesom, s te strani, z druge strani, s tretje strani. Pomladi, jeseni. Na poti toliko lepega in zanimivega, da je vrh pač samo vrh. Kraj, kjer poješ malico. Bistvo je gozd, čudovit ekosistem, dom velikanov, dvorana tisočerih zvokov, pobarvanka in učilnica.

Zgodnja pomlad

Zelena pomlad

Jesen

Grmada nad Planinskim poljem in Rakov Škocjan

Kraških pojavov se žal ne da naučiti iz knjig. Videti jih moraš na lastne oči, zato da bi jih za silo znal tudi razumeti. Dopoldne smo si Planinsko polje ogledali z razgledišča Grmada nad Planino.

Če je bil prvi del izleta majsko vroč, pa je bil drugi prijetno hladen. Veličastna pokrajina Rakovega Škocjana nikogar ne pusti ravnodušnega. Majhnemu človeku je res težko doumeti, kako je lahko narava ustvarila kaj tako čudovitega, ampak je že tako, da ima narava neskončno veliko časa in neutrudljivo delovno silo (voda).

Domača kulinarika

Domač kruh, domača pizza in domači češpljevi cmoki. Preprosta in okusna domača kulinarika.

Samoumevnost

Danes sem v arhivu iskal neko fotografijo in potem naletel na tale kolaž. Nekaj časa sem ga gledal in se spraševal ali so to moje fotografije ali ne, zato ker se mi je kolaž zdel tako lep. Kar nekako nisem verjel. Potem pa sem se zavedel, da mi je fotografija postala tako nekaj samoumevnega, nekaj, kar opravim sproti na poteh, kjer sem službeno ali v prostem času, da celo pozabim, da sploh ne fotografiram slabo. Pa še to srečo imam, da je Slovenija tako lepa, tako raznolika, da karkoli škljocnem, je vse lepo.

Tipologija bohinjskih planin

Leta 2007, ko sem se znašel na razgovoru za službo v Triglavskem narodnem parku, sem bil že v tistem bolj sproščenem delu povprašan o mojem odnosu do planin na območju parka. Že takrat sem v odgovoru poudaril neizmerno spoštovanje do tistih, ki so planine ustvarili in tistih, ki se še vedno trudijo za njihov obstoj. Danes moje mišljenje ni nič drugačno, odnos pa je seveda še toliko bolj poglobljen, saj sem se v skoraj 15-ih letih s planinami razmeroma veliko ukvarjal. Lansko leto smo se v javnem zavodu odločili, da izdamo priročnik, ki bo ljudem pomagal pri obnovi objektov na planinah, s tem pa se bo upajmo še naprej ohranjala več stoletna tradicija gradnje na planinah. Naivna zamisel o tem, da bomo samo malo zbrali gradivo, ki je bilo do sedaj na to temo že objavljeno, se je sprevrglo v odisejado, v pot, za katero sem neizmerno hvaležen, da se je zgodila, pa čeprav so bili ovinki tudi ostri. Avtorica Živa, kolegica Saša iz ZVKDS, sodelavka Tina, oblikovalka Tina, pa Mateja in Sandra, so bile krasne sopotnice. V bistvu sem ponosen, čeprav je vedno tako, da bi bilo lahko še boljše.

PRIROČNIK v digitalni verziji (klik)

Planina Krstenica 

V uvodu priročnika sem zapisal

Bogastvo Triglavskega narodnega parka ni le v ohranjeni naravi, pestrosti živega in neživega sveta, temveč tudi v izjemni kulturni krajini, ki ji tankočutna vpetost v naravno okolje gorskega sveta Julijskih Alp daje še prav poseben, skrivnostni pečat. Bohinjci so svoje planine ustvarili zato, da bi živeli in preživeli. Medtem je nezavedno nastajala umetnost, čudovit preplet naravnega okolja in kulturne krajine, ki se najbolj očitno zrcali v obliki, rabi in materialu planšarskih objektov.

Planina pri Jezeru

Bohinj ima evidentiranih kar 52 planin, na katerih je skupno več kot 1000 objektov. Čeprav gre za veliko število raznovrstnih planšarskih objektov, namenjenih pestri kmetijski rabi (spravilo sena, vhlevitev živali, bivanje planšarjev, sirarstvo), ki ležijo na obsežnem ter reliefno, višinsko in vegetacijsko raznolikem območju, pa je tipologija objektov na bohinjskih planinah prepoznavna, berljiva, uglašena, funkcionalna, preprosta in z občutkom vtkana v gorsko naravo. Bohinjske planine so brez dvoma eden najlepših primerov sožitja med naravno in kulturno krajino.

Večstoletno tradicijo priučenega načrtovanja, umeščanja, skrbne izbire, priprave in uporabe gradiv ter vzdrževanja objektov na bohinjskih planinah načenjajo spremembe v kmetijstvu skupaj s splošnimi družbenimi spremembami. Nenapisana, generacijsko prenešena znanja o gradnji planšarskih objektov bledijo, kmetijsko namembnost zamenjuje potreba po udobnejšemu začasnem bivanju, kar v prostor nehote prinaša manj sožitja in manj skladnosti. Z namenom ohranjanja neprecenljive dediščine stavbarstva bohinjskih planin in spodbujanja lastnikov objektov k obnovi in vzdrževanju v obliki in na način, ki sledi značilnostim planšarskih objektov, je Javni zavod Triglavski narodni park v sodelovanju s Šolo prenove in avtorico, prof. dr. Živo Deu izdal priročnik »Tipologija bohinjskih planin ter usmeritve za vzdrževanje in obnovo planšarskih objektov«.

Planina Laz

Čeprav so objekti na bohinjskih planinah neločljivo povezani s primarno rabo planin ter razumevanjem posebnosti in pomembnosti planšarstva v Bohinju, pa je bistvo priročnika namenjeno predstavitvi najpomembnejših arhitekturnih značilnosti planšarskih objektov ter priporočilom za njihovo vzdrževanje in obnovo. Priročnik je nadgradnja aktivnosti, ki jih je Javni zavod Triglavski narodni park v preteklosti že izvedel z avtorico in njenimi študenti s Fakultete za arhitekturo na primeru podrobne obdelave treh planin (Vogar, Dedno polje in Zajavornik), z upoštevanjem in vključevanjem tudi druge strokovne literature. Nastalo je obsežno gradivo, monografija, ki se bo lahko v prihodnosti še nadgrajevala.

Planina Viševnik

Priročnik je razdeljen na dva dela. V prvem je podrobno predstavljena tipologija planšarskih objektov skozi umestitev stavb v prostor in na zemljišče, s fotografijami in risbami so prikazane značilne tlorisne velikosti, višina in oblika stavb, vključno z oblikovanjem fasadnih odprtin. Strokovno je utemeljena izbira značilnih gradiv, nazorno in uporabno predstavljena tehnika gradnje ter končna obdelava podstavka, sten, strehe, stropov, stavbnega pohištva in zunanjih elementov. V drugem delu so s prikazom dobrih in slabih primerov podane konkretne usmeritve za vzdrževanje in obnovo objektov.

Planina Laz

V Javnem zavodu Triglavski narodni park smo prepričani, da je ustrezno evidentiranje tipologije bohinjskih planin in njena strokovna interpretacija, ki jo na poljuden, uporaben in javen način širimo med zainteresirano javnost, poleg uradnih postopkov za posege v prostor in rednega nadzora, ključni steber dolgoročnega ohranjanja dediščine bohinjskih planin. Še več, tipološke značilnosti planšarskih objektov so lahko zaradi svoje preprostosti, funkcionalnosti in uporabe trajnostnih materialov vzor za obnovo in vzdrževanje tudi drugih vrst objektov (stanovanjskih, počitniških in turističnih) na območju Bohinja.

Vabljeni k branju in spoznanju.