Kranj

Od rojstva živim v Kranju, ampak si ne znam razložiti, zakaj se v ničemer ne počutim Kranjčana. Ali pa, da bi bil navezan na mesto, na to okolico. Edino vez čutim do ljudi, ki jih poznam in so doma v Kranju. Drugače pa se marsikje počutim doma, ne le v Kranju. Nekoč sem zapisal par besed o tej temi, sicer v angleščini, ker se mi je bilo lažje izraziti:

Home is not only a place where you live, where you’ve grew up or where you were born. Home is also where it feels like home. And it can be everywhere.

Inspiracija

Youtube je krasen kanal za širjenje idej, motivacije, inspiracije. Priporočam ogled.

Lov za idealom

Ne obstaja idealna pokrajina, idealna svetloba in idealna fotografija. Je le narava, nič manj in nič več.
There is no perfect landscape. There is no perfect photo. There is no perfect light. It’s just nature, nothing less and nothing more.

To sta dve meni najljubši pokrajinski fotografiji, posneti v letu 2016. Zgornji in spodnji slap na reki Mostnici v zatrepu doline Voje, v Bohinju.

Fotografska posvetovalnica 8

Da ne bodo te posvetovalnice blazno resne, jih tokrat začenjam s posnetkom.

Te fotografske posvetovalnice so mi v bistvu kar v veselje. Deliti znanje, pa ne prav tako zelo resno in strokovno, je namreč prav zabavno. Tokrat par besed o tem, kako posneti fotografijo, ki bo ostra v celoti, pri tem pa je ospredje zelo blizu, ozadje pa precej daleč. V takih primerih tudi najbolj zaprta zaslonka (večja globinska ostrina) ne pomaga. Vedno se pri tem pojavi tudi vprašanje, kje sploh ostriti, spredaj ali zadaj. Rešitev se skriva v tem, da je najbolje, da naredimo vsaj dva, še bolje pa tri ali več posnetkov, pri čemer ostrimo enkrat spredaj, drugič v sredini in potem še v ozadju. Potem pa to lepo združimo v računalniškem programu.

Primer, ko je izostreno ozadje (sveče), spredaj pa je listje neostro

Če pa izostrimo listje, pa je ozadje manj ostro. V obeh primerih je bila zaslonka kar lepo zaprta (f11).

Kako potem različno izostrene fotografije dati skupaj in jih ustrezno obdelati, pa je zelo lepo obrazloženo v spodnjem posnetku, nekje od 4:00 minute dalje, splača pa se pogledati tudi začetni del.

Evo, spodaj pa še končni izdelek.

Povezava na ostale Fotografske posvetovalnice

Ledeno kraljestvo

Otroci imajo risanke s tem imenom, ta stari pa znamo najti pravo kraljestvo, pravi led. Če se mnogi pritožujejo nad letošnjim mrazom, ki v bistvu ni prav nič posebnega ali nenavadnega, se meni zelo dopade. Drsamo več kot zadnjih deset let skupaj. In to vsi. Problem je edino, da nimam več svoje drage hokejke, pa tako rad bi spet komu na ledu prodal nekaj hokejskih “for”. Če ima kdo kakšno hokejsko palico doma (leva palica) in je ne potrebuje, naj mi prosim sporoči, odkupim.

Brez mrazu ni ledenega kraljestva. Trenutno je (po objavah na družabnih omrežjih) zelo oblegan zaledeneli Peričnik, ki je seveda veličasten. Pa vendar menim, da Mostnica v Bohinju ne zaostaja veliko, če sploh. Žal mi je le, da ni snega, da bi bila scena še veličastnejša. Pa mogoče manjka malo vode, ker je zadnji mesec tako suh.

Kljub vsemu je obisk soteske hrana za dušo. Prizori so veličastni, srhljivo navdušujoči.

Kot sem že tolikokrat omenil, sem prepričan, da je obisk soteske s fotoaparatom povsem nekaj drugega, kot le sprehod ob tej čudovito divji reki. Enostavno si brez fotoaparata težko človek vzame toliko časa, da bi doživel tiste malenkosti, podrobnosti, koščke, delce te umetnine. Te fotografije v bistvu lahko nekoga, ki bi si rad le ogledal sotesko, močno zavedejo. V živo namreč tega, kar je na fotografiji, ni mogoče ne videti, ne doživeti. Naše oči vidijo mnogo več od aparata in objektiva. Fotografija nam omogoča, da izrežemo del tistega, kar vidimo, brez odvečnih stvari, ki nas motijo in ki jih drugače v naravi vidimo z očmi.

Lahko zatrdim, da soteska Mostnice na fotografijah izgleda mnogo lepša, kot je v resnici. Sploh, če fotograf malce navije fotografije v Photoshopu ali pač nekem drugem programu. Za vse fotke v tej objavi se moram zahvaliti svojemu Fuji-ju X-T1 in objektivu Fujinon 18-135mm, saj so fotografije objavljene brez dodatnih korekcij, razen malenkostnega obrezovanja. Dela s fotografijami sem imel natanko 15 minut. To je za trenutno obvladovanje časa v mojem življenju ključnega pomena. Pa tudi rezultati so taki, da se mi samo smeji, zelo!

Za detajle si je potrebno vzeti čas, najprej, da jih najdeš, da te nagovorijo in potem, da jih ustrezno postaviš v kader. To je sicer kar zapleteno opravilo, sploh v mrazu in na spolzkem terenu nad globoko sotesko. Pri tem pa mi priskoči na pomoč poznavanje soteske in stranskih pritokov, kjer lahko človek brezskrbno postopa povsem v bližini vode.

Če bo v naslednjih dneh res padlo nekaj snega in bo spet pritisnil mraz, potem se bo splačalo še enkrat nazaj in ujeti še kakšen lep trenutek.