Zemlja, naš dom

Spoznavanje našega edinega doma, planeta Zemlja, je razburljivo početje. Razumevanje, da je naš dom planet Zemlja in da to ni le naše stanovanje, hiša,… je ključnega pomena za dojemanje in spoštovanje sočloveka, ne glede na raso, vero, starost, celino ter za dojemanje narave, kot najvišjo vrednoto, ki nam je sploh omogočila življenje in trenutek, ki je na fotografiji. Biti hvaležen je včasih prav lep občutek.

Večvrednostni odnosi

Zadnjič mi je nek znanec ob pivu razložil njegovo dojemanje vegetarianstva in na sploh odnosa do živali in rastlin. Dejal je, da smo vrednostno gledano ljudje na vrhu zaradi največje stopnje zavesti. Živali imajo nižjo zavest od ljudi, vendar višjo od rastlin, zato jih ne uživa za hrano. Rastline pa so brez zavesti, zato zlahka pogrešljive. Žal sva zaključila debato potem, ko sem mu hotel razložiti, da je življenje človeka, živali in rastline popolnoma enakovredno. Življenje je ali pa ga ni, pri vseh živih bitjih. Še težje pa mu je bilo dojeti, da je za življenje enako vredna tudi neživa narava. Pa sem ga vprašal, kako bi dihal, če ne bi bilo kisika in kaj bi jedel, če ne bi bilo prsti. Odnos do življenja je potrebno dojemati kot sprejemanje in spoštovanje drugačnosti, sprejemanja vsega in vseh, tudi sebe in ne s stališča medijskih vrednot zahodne civilizacije.

Toplo pa priporočam v branje tudi tekst o odnosih Iztoka Geistra: http://www.gore-ljudje.net/novosti/133652/

Plavški rovt

Neverjetno je danes spremljati, koliko dogodkov in prireditev je čez vikend zato, da bi ljudje kam lahko šli, kaj doživeli in se kaj naučili. Predvsem pa zato, da bi kaj zapravili. Seveda ni vedno in povsod tako, a nekako se ne morem znebiti tega občutka. Verjetno si veliko ljudi, tudi staršev misli, kaj pa bom počel npr. na Plavškem rovtu, gledal narcise al kaj? Saj se nič ne dogaja, kaj pa naj tam počnem? Še na kavo ne morem. Kr neki. No, lahko pa je to tudi edinstven družinski dan, preživet v čudovitem okolju. Čas, ko smo z otroki in partnerjem skupaj v nepredstavljivo lepem okolju. Kjer se lahko naučimo, da je možen kompromis med človeškim izkoriščanjem narave in njenim preživetjem. Kjer lahko otrokom omogočimo tekanje po travnikih, kjer lahko spozna murna, v roke prime paglavca, opazuje čebele, kjer spozna tudi omejitve pri trganju cvetja in zakaj je temu tako. Takih stvari se v šoli ne naučijo, to je “real life”.

April

April je čudovit mesec, ker prinaša barve, prinaša spremembe, vse cveti, dežuje, sonce dobiva na moči, …

Najlepši prizori so v gozdu, ko zelena barva počasi prodira in ustvarja neverjetne kontraste.

April je praviloma zelo vodnat mesec, zato par besed o vodi:
“Don’t just admire beauty of streams and rivers by watching them. Go on and touch the water, look under stones to see life, feel the power of moving water, try to understand behavior. This way you will learn to respect water, life inside and beside it. And you’ll never again ask yourself why we need to protect it.”

Torej, čas za izlet, za učenje, za igro, za spoznanja.

Rumeni labodi

Te dni so travniki med Kranjem in Golnikom prepolni cvetočega regrata. Pogosto na teh travnikih lahko opazuješ srnjad, ujede, včasih štorklje, čaplje. A te dni se na rumeni preprogi pasejo (dobesedno) štirje labodi. Neverjeten in absolutno nepričakovan prizor.