Veliki vrh v Košuti

Veliki vrh v Košuti je nekakšna stalnica na najinem potikanju po hribih. Kadar nama ni za vrh, se povzpneva vsaj do Kofce gora, drugič se malo potikava po grebenu, tretjič jo mahneva na Kladivo. V zadnjem času imava prakso, da že zgodaj zavijeva s poti, ki pelje proti Kofcam in se po strmih travnikih dvigneva na veliko ravnico južno od vrha, ki je izredno prostrana – skratka balzam za dušo. Od tu jo kar po ‘direktni’ zgrizeva na vrh. Čeprav je ime gore Veliki vrh, pa to ni najvišji vrh grebena Košute. To seveda ni ne vem kakšna novica, verjetno pa malo kdo ve kako je ta slikoviti greben nastal. Z južne strani se kaže v sicer razmeroma strmi, pa vendar travnati podobi. Če si greben ogledamo iz severne avstrijske strani (lep pogled na greben je iz vrha Ljubeljske Babe oz. Košutnice) pa nas bo kar malo zmrazilo. S stran grebena je namreč strmo prepadna in v nekaterih redkih primerih (npr. Košutnikov turn, Veliki vrh), kjer ni popolnoma krušljivo dostopna prek plezalnih poti. Nastanek je povezan z nastankom Alp, tektoniko plošč in narivanjem kamnin. Nekoč v geološki zgodovini je namreč na prostoru slovenskih Alp obstajalo globoko morje, kjer so nastajale kamnine, ki danes gradijo naš Alpski prostor (večinoma apnenec). Zaradi globalnega pojava tektonike plošč (premikanje oceanskega dna in kontinentov) je takoimenovana Afriška plošča začela pritiskati na Evropsko (v resnici na Jadransko ploščo, ki je del Evroazijske tektonske plošče). Močni pritiski so začeli dvigovati del Evropske plošče ob tektonskem stiku, morje je odteklo, začele so se dvigovati Alpe. Dvigovanje Alp je spremljalo tudi močno potresno dogajanje, ob katerem so se deli ozemlja spuščali, drugi dvigovali. Pritiski od juga proti severu so ustvarili tudi narivno zgradbo naših Alp. Narivanje je potekalo tako, da so se deli kamnin (globine tudi več 100 metrov) iz južnih predelov začenjali premikati proti severu in se narivali na severno ležeče kamnine. Tako se je lahko zgodilo, da so se kamnine iz prvotnega mesta nastanka premaknile tudi za 30 km. Košutin greben je tipičen primer narivne strukture, kjer je narivanje potekalo od juga proti severu. Tako je nastala severna strma stran grebena in južna položnejša. Ne smemo pa pozabiti še na procese erozije, ki je dodatno izoblikovala greben ter na delovanje ledenikov.
Nekaj utrinkov in razgledov z Velikega Vrha: