Obisk Velikega Draškega vrha ali po bohinjsko kar Miheličevega vrha (po znani gorniški in alpinistični družini Mihelič) priporočam v pozni jeseni, ko so razgledi na osrčje Julijskih Alp najlepši, ko porumenijo najvišje ležeči macesni in ko v gorah lahko občutiš brezčasnost. Svoj čar pa ima obisk tega bohinjskega lepotca tudi poleti, ko te na poti pozdravljajo kravji zvonci in se na planini Konjščica lahko okrepčaš s skuto ali sirom. Če se v tebi skriva tudi turnosmučarska strast, ne pozabi obiskati te konce v beli preobleki. Takrat ti bo duša pela kot le malokdaj.
Običajna pot vodi s planine Uskovnica prek planine Konjščica do zatrepne doline Jezerce, kjer strmo zagrizeš v breg proti Studorskem prevalu, od tam pa se naglo vzpneš po zahodnem robu Draške piramide na razgledni vrh. Sam predlagam, da se na Jezercih obrneš na desno in se dvigneš do Srenjskega prevala med Viševnikom in Malim Draškim vrhom, potem pa ujameš prečno panoramsko pot pod Malim Draškim vrhom, ki sodi med lepotice v naših Alpah. Skoraj z rokami v žepu boš “španciral” in si ogledoval vrhove in planote na zahodu. A ne za dolgo. Ko obideš gmoto Malega Draškega vrha, se na desni razbohoti Triglav v svoji južni podobi, Veliki Draški vrh pa se pokaže še v svoji severni – alpinistični obleki, ki se prepadno dviga nad dolino Krme. S pojočo dušo se boš spustil na preval med Velikim in Malim Draškim vrhom. Od tam boš uzrl ledeniško Krmo in se po visokogorskem kraškem labirintu dvignil na “piramido”. Na vrhu boš dobil občutek, da bi ti malo daljši korak omogočil stopiti še na vrh Triglava, pogled v prepadno globino pa te prebudi iz sveta domišljije. Pozimi bi se tukaj najlepši del ture začel, v kopnem pa si najlepše že opravil. In vedi prijatelj, ko boš enkrat stopil na vrh Fužinarske piramide, se boš sem zagotovo spet vrnil. Se vidimo!

[