Rodica

Rodica je eden najbolj izrazitih vrhov v dolgem grebenu Spodnjih Bohinjskih gora. Predvsem zaradi oblike vršnega dela zahodne strani gore, ki spominja na piramido, turni smučarji pa radi pripomnejo, da je vršni del “streha”, po kateri se je užitek spustiti. Vedno se mi je zdelo, da je kot gorniški cilj to precej odmaknjena gora, vendar samo do takrat ko sem se končno spravil nanjo. Prvič sem se z vrha razgledoval ob prečenju grebena pred nekaj leti, tik pred novim letom pa sem opravil še zimski vzpon. Tokrat žal brez smuči, zatorej me čaka še tretji obisk v bližnji prihodnosti.
Ob kopnih sezonah se z avtom pripelješ z Ribčevega Laza precej visoko, nato pa slediš udobni stezi čez začetni strmejši del gozda, ki se kmalu prevesi v zložno dolino posuto z bukvami. Brez naprezanja si kmalu na planini Suha, ki je le bled spomin na živahno planino, kjer so nekoč stali kamniti stanovi, v poletju pa ni manjkalo pastirjev in krav. Obsežno planino obhodiš po desni, preden pa te pot zapelje popolno v desno, pa jo prečiš v levo in se zaženeš v strm breg. Na vrhu te zopet čaka prijetna izravnava, kjer je bilo nekoč manjše jezerce. Od tu ni več daleč do vrha. Počasi se v diagonalni smeri prebijaš do skritega vrha na levi, kjer te v zadnjih metrih čaka razgleden kamnit grebenček, ki pa je povsem lahek.
Tako kot celotni greben Spodnjih Bohinjskih gora, je tudi Rodica izredno razgledna. Najbolj uživam ob pogledih na primorske hribe in na barvite prehode med gozdom, ruševjem in skalnatimi vrhovi.

rodica-9

rodica-1

rodica-2

rodica-8

rodica-71

rodica-3

rodica-4

rodica-5

rodica-6