10
2009Široko ali makro
Nekateri prisegajo na širokokotne objektive in s tem na bolj celovit, širši pogled na predmet fotografiranja, spet drugi so nori na tako imenovano makro območje, na detajle. Sam sem bolj na strani širokih pogledov, predvsem zato, ker imam že tako ali tako rad širjave v pokrajini, tudi v glasbi. Nekako ne vidim dreves, če ne vidim gozda.
Kaj sploh hočem povedati. Ljudje smo zašli v podrobnosti, v detajle, pozabili pa smo na celovit pogled. Samo poglejte kam je odbrzela znanost v zadnjih desetletjih. Nešteto novih vej, nešteto specializacij, razkroja posameznih ved, vsaka pa v svojem vrtičku. Skupnega pogleda na probleme sveta pa noben znanstvenik, nobelov nagrajenec, doktor, itd. ne zna podati. Preveč gledajo le v lastno skledo, čez rob le nekateri. Seveda je znanost napredovala in odkrite so bile prenekatere čudovite stvari, toda kako z boga smo sredi največje finančne, gospodarske in okoljske krize v zgodovini človeštva?? Jaz si ne znam odgovoriti, saj nam vsak dan servirajo, da imamo izredne finančnike, izredne politike, izredne gospodarstvenike, izredne energetske svetovalce, nešteto doktorjev znanosti. Kaj sploh delajo? Verjetno skrbi vsak zase in svojo blaginjo, nekaj jih odstopa, pa jih hitro izločijo.
Prepričan sem, da manjka celovitega pogleda na svet, na celotno človeštvo in predvsem na Zemljo. Manjkajo nam znanstveniki tipa “vse v enem”, ki bi jasno, brez sprenevedanj povedali človeštvu, da je dosti “zajebancije” in da je treba ustaviti naše zastrupljanje planeta. Dosti je bilo spraševanja o tem, ali ljudje vplivamo na spreminjanje planeta (predvsem na segrevanje ozračja) ali ne. Kakšno je le to sprenevedanje, če sekamo enormne količine gozdov in s tem uničujemo ekosisteme, ki so hrana in zrak za vse žive organizme, onesnažujemo zemljo in zrak, gradimo ceste, mesta preko močvirij, kmetijskih površin, gozdov, rek, jezer, morij, izrabljamo pitno vodo za nepitne namene, iztrebljamo živalske in rastlinske vrste, izrabljamo neobnovljive vire in hkrati z njihovo uporabo v atmosfero pošiljamo milijarde ton CO2!?! Kako za vraga nimamo vpliva? Naj si tak znanstvenik upa to v obraz povedati avstralskemu indijancu, bušmanu ali tibetancu, ki skupaj proizvedejo 0 ton CO2 in živijo z naravo tako, da se le ta lahko nemoteno obnavlja.
Končno moramo začeti gledati na Zemljo kot živ planet in ne na kup kamenja in bazene slane vode. Spet bi se morali povzpeti visoko in pogledati z daljave na Zemljo, ta čudovit modri planet.
malea
Se strinjam z vsako napisano besedo. Znanstveniki in naravovarstveniki pa taki, važno da je denar!
Druga fotka mi je zelo,zelo všeč!
Aleš Zdešar
Malea, tudi sam sem naravovarstvenik in močno čutim, da sem le del nekega sistema varstva narave, ki je zelo omejen, zelo ozkogleden in kar je najbolj boleče, nimamo skoraj nobene besede oz. le ta nič ne velja. Ampak po drugi strani vsaj čutim, da delam nekaj dobrega, se borim za pravo stvar.
JURE
Hmmmmm Zdeš, pri takšnih pisanjih me vedno na koncu udari vprašanje: ZAKAJ! Zakaj si to napisal, zakaj verjameš da sam ne moreš nič narest, zakaj si, smo, ste, so vsi vdani v usodo….
Jaz o gospodarski krizi pravim le to: Naj se poglobi do skrajnosti, ker potem bo čas za veliki POK in morda revolucijo, ki je le del evolucije…. In ja vmes bomo marsikateri padli, ampak dolgoročno gledano pa spet: kdo pa smo recimo mi trije, kaj pa bo jutri če nas ni? Naj ropota, naj se zemlja trese, ker s človeškim umom tega rešili ne bomo…
Zemlja bo sama poskrbela za tujek, tujek imenovan sodobni človek!
malea
No, naravovarstvenike o katerih govorim, bi morala dati v narekovaje, jasno! Žal je pač tako, da je en sam človek, četudi se bori na vso moč, proti množicam, ki jim je vseeno oz. imajo druge interese, samo pikica na obzorju. Je sicer res, da se potem najde še kakšna in še kakšna in potem mogoče nastane že pika, pa vseeno..
Sicer je pa res, da je občutek, da si ti pikica fenomenalen!
Tudi sama se trudim, vedno bolj mi je jasno kam vse to pelje in me počasi postaja strah. Ko sem zadnjič v neimenovani trgovini, kjer zdaj zastonj delijo polivinil vrečke, teti, ki je zahtevala še eno, ker je zastonj, namignila, da to mogoče ni najboljše in ji zadevo še podkrepila s stavkom, dvema, me je minilo in sem zaprla kljun takoj, ko mi je namenila “the look”, no, ampak trgovka ji je ni dala. Zakaj, sicer ne vem, pa dobro…