22
2009Planinski muzej v nastajanju
V Mojstrani nastaja nov planinski muzej. Stavba je dokončana, vsebino premlevajo, Aljažev stolp še stoji na vrhu Triglava. Pa pustimo vsebino in morebitno premeščanje Aljaževega stolpa z vrha Slovenije v dolino še malo ob strani. Nisem arhitekt, zato bo moja ocena oblike stavbe seveda nestrokovna. Pa vendar. Ko pogledam stavbo od daleč, je moja prva misel, da si vanjo ne želim vstopiti. Deluje mi konzervirano, torej kot konzerva, notri bi se zadušil. Materiali so obupni, nekaj lesenih detajlov malo razbije monotonost plehnatih plošč. Streha se ne loči od osnovnega dela, nobenih napuščev, nič. Kot, da strehe ni. Verjetno gre za arhitekturni presežek, ki ga jaz ne razumem. Sem bolj stara šola. Pogrešam uporabo materialov, ki so vidni povsod, kamor pogled seže s parkirišča muzeja. Lesa v izobilju, kamenja tudi. Stari ljudje niso bili arhitekti, ki razlagajo oblike svojih stavb že skoraj v umetniškem jeziku, temveč so brez tega “potrebnega” znanja znali zgraditi stavbe, da te kap! Stavbe, ki so del pokrajine, del narave, ki jih obdaja. Saj vem, važna je vsebina. Torej, če me muzej ni prepričal od zunaj, me bo sigurno od znotraj. Počakajmo.
Ana
Fotke super, stavba pa, kot praviš ti: jao. Tudi meni bi bila precej bolj všeč les in kamen.
JURE FRELIH
Sam bi se s takšno arhitekturno rešitvijo še nekako strinjal, saj so linije stvabe izredno zanimive. Glede materijalov se pridružujem tvojemu mnenju. Tisto kar pa mene moti, pa ni toliko oblika, ampak konstantno posiljevanje starih vaških in/sli mestnih jeder s tako imenovano arhitekturno “visoko umetnostjo”. To kar so zgradili sredi Mojstrane, kar se “diči” sredi Kranjske Gore, kar videvamo vse pogosteje po celi Sloveniji, je popolno izživljanje arhitektov, investitorjev in skorumpiranih občinskih veljakov. Za vsem tem so samo nagrade (finančne da se razumemo), občinski, državni in evropski denar, ki si ga tisti, ki imajo možnost seveda delijo.
Lp
fotogaja
Ana in Jure,
delimo podobno mnenje, kar ni nič presenetljivega, če pogledaš samo naše objave. Tisti, ki gre ven na teren, v naravo, v kulturno krajino vidi, kaj je vrednost te krajine. Tisti, ki sedijo v pisarnah, arhitekturnih ateljejih, rišejo zadeve v računalniških programih, sprejemajo odločitve na sejah za zaprtimi vrati, nimajo več občutka, kaj je dobro za krajino (bodisi naravno ali kulturno). Oni imajo občutek za biti “in” v nekem umetno ustvarjenem “kulturnem” svetu. Kmečka logika in pamet sta danes vredni manj kot NK Olimpija v nogometnem svetu.
vid
Sam sem mnjenja, da je arhitektura zelo dobra in se spaja z okoljem. Moram pa povedati, da se nikakor ne morem strinjati z vašimi komentarji, saj je neka arhitektura, kod tudi vsi ostali predmeti, ki jih človek ustvarja, odsev časa in kulture v kateri živimo. Kultura se razvija in spreminja, prav tako njene smernice in dojemanje arhitekture. To kar gradimo segaj gradimo za prihodnost, seveda s poznavanjem in spoštovanjem preteklosti, pri tem pa vrjamem, da se vsak arhitekt spopade z okoljem v katerem gradi in ne sedi samo v biroju za računalnikom. Stvari okoli nas se spreminjajo, prav tako se razvijamo(tehnološko,…), zato ne vozimo več istih avtomobilov kot pred 30imi leti,…. In zaradi tega tudi ne gradimo enakih stavb kod pred leti. Seveda je pa vsakemu posamezniku prepuščeno, če mu je nekaj všeč ali ne.
Moram pa pohvaliti tvoje fotografije. Izvrstne so.
fotogaja
Spoštujem tvoje mnenje Vid, ga pa ne razumem. V čem se spaja z okoljem? Z obliko? Ne med stavbami v Mojstrani, ne med okoliškimi hribi, ne med okoliškimi gozdovi, ne med okoliškimi drugimi umetnimi in naravnimi linijami, ne najdem podobnosti, sorodnosti. In zakaj je kar naenkrat ena bedna pločevina tako kulturno napredna, obenem pa les tako zaostal?? V to me žal ne bo noben mogel prepričati. Les ima lastnosti, ki jih pločevina nima, tudi obratno, vendar zagotovo v prid lesu. In kot praviš, da je današnja arhitektura odsev časa, v katerem živimo, potem živimo v enem zlo čudnem času.
Tej tako napredni in kulturno razviti generaciji (tudi arhitektov, gradbenikov, obrtnikov, …) je uspelo v zelo kratkem času pozabiti na znanje, ki so ga naši predniki stoletja razvijali in bogatili. Danes naročiš lesen nadstrešek, pa ti pripeljejo 2 dni star smrekov les in potem samo upaj, da ne bo vse skup treščilo na avto. Včasih so drevo posekali pozimi, ob točno določenem dnevu, potem so ga sušili tudi več let in nato uporabili kot gradbeni material. Danes? Stroji rušijo gozdove in delajo neverjetno škodo z erozijo, itd. Napredek? Kulturni napredek? Ne ga srat!!
in novodobna arhitektura in materiali? Si že bil v kakšnih na novo zgrajenih blokih ali stanovanjih za mlade družine v zadnjih letih?? Mislim, da bi bil odgovor o kvaliteti bivanja boleč!!
in ta primerjava s starimi avtomibii, mi je ceč kot znana. ko zmanjka argumentov, pa to na plan.
Ne zameri, ampak malo me je zaneslo, ker pač delam v povezavi s prostorskimi posegi tudi službeno, zato vidim tudi s svojim očmi, kaj se dogaja.
Anonimno
ma hvala bogu, da smo dočakali, da se tudi ti malo razburiš. sicer čist neznatno, ampak vseeno.
ni-ko
Dragi fotogaja in podobni…
Morda malo pozno a vseeno. Ko prebiram take neumne komentarje si ne morem kaj, da ne bi kaj pripomnil.
Če kot praviš delaš v urbanizmu al ne vem v zvezi s kašnimi prostorskimi posegi, bi človek pričakoval malo več izobraženosti na tem področju.
To da mešaš vse povprek od materialov do arhitekture, pa blokov za mlade družine do nadstreškov za avto, kaže na to da si malo zabluzil oz. da nimaš pojma o čemu pišeš.
1. Arhitektura:
Oblika objekta v PRENESENEM pomenu seveda, da ne bo dvoumnosti “posnema” obliko skale (deluje monolitno – zato se tudi streha zlije s fasado)- sej vemo da kamni in hribi nimajo streh ne?! in tako se posledično objekt zlije s krajino – samo ki ti tega ne dojameš.
Nove tehnologije gradnje seveda omogočajo nove oblike, razpone, obdelave in drugo, torej zakaj ne bi tega izkoristili, bili ustvarjalni, drugačni, boljši. Verjamem pa da nekateri raje živite v škatlici s strehico, pa še kako frčadico pa steber (samo da jih mamo več k sosedi) pa je vse okej! Za vas se je svet ustavu pri leseni žlici ali ste samo slovensko proti vsemu novemu in drugačnemu????
2. Materiali:
Tvoja tako imenovana bedna pločevina se na tvojo žalost pojavlja tudi na strehi starega muzeja (celoten napušč) – ker les žal ni najboljši material za streho. link za sigurnost: http://www.planinskimuzej.si/uploads/hisa.jpg
Torej so že staroselci živeli v enem zlo čudnem času?? da ne omenjam znanja ki so ga razvijali in bogatili…. očitno so bili mnogo naprednejši od tvojih komentarjev.
Je pa na tej hiši več lesa kot na mnogo kateri relativno novi hiši v vasi.
Objekt je torej materialno zasnovan zelo zadržano, vsi materiali se pojavljajo v naravnih barvah ali jih posnemajo (pločevina – siva – kamen)…. za razliko od nekaterih hiš v vasi ki so pobarvane v piščančjo rumeno in podobna jajca.
3. Zaključek:
Ne zameri, malo me je zaneslo, ker pač delam s podobnimi zadevami tudi službeno, zato vidim s svojimi očmi, kaj se dogaja.
p.s.: se pa strinjam z vidom glede vsebine in slik
lp..
urossr
vsem nedobudnim komentatorjem, ki čustveno branijo napredek še bolj pa tistim ki zavzeto zagovarjajo tradicijo – če se poklicno ukvarjate s prostorskimi posegi v naravno okolje so vam gotovo znani kvalitetni primeri iz švice, norveške, avstrije… kjer znajo na sofosticiran način objekte umestiti v prostor in jih oblikovati z občutkom za material in merilo. tradicionalno se v posegih v prostor predvsem ne meri v ponavljanju vzorcev iz preteklosti ampak v ohranjanju občutljivosti pri umeščanju v prostor, razvoju veščin obdelave materiala in zlaganju različnih materialov med seboj, predvsem pa v upoštevanju merila človeka, njegovega doživljanja in gibanja skozi prostor…
sicer ne morem reči da je slovenski planinski muzej v celoti primer te pozitvne prakse, ampak vsaj odpira vprašanja, gradnje v območjih z izrazito naravno in kulturno dediščino. ta vprašanja so v avstriji, švici, na norveškem, švedskem, finskem… že razčistili, pri nas pa jih prav skozi takšne objekte kot je novi muzej.
primeri ureditev ob norveški turistični poti (razgledne ploščadi, počivališča za kolesarje in pohodnike… smo sposobni česa takega pri nas? mislim da ne, pa ne zaradi arhitektov, pač pa zaradi javnosti, ki bi takšne posege zavračala z besednjakom, ki ga najdemo v prejšnjih komentarjih)
http://turistveg.no/main.asp?lang=eng
švicarska praksa – peter zumthor
http://www.google.si/images?um=1&hl=sl&rls=com.microsoft%3Asl&biw=1419&bih=786&tbs=isch%3A1&sa=1&q=peter+zumthor&btnG=Iskanje&aq=f&aqi=&aql=&oq=&gs_rfai=
avstrijska praksa – dietger wissounig
http://www.wissounig.at/
norveška praksa – sverre fehn
http://www.google.si/images?q=sverre%20fehn&rls=com.microsoft:sl&oe=UTF-8&startIndex=&startPage=1&rlz=&um=1&ie=UTF-8&source=og&sa=N&hl=sl&tab=wi&biw=1419&bih=786
lp u
arhitekt
slovenceljnska zaplankanost bi jaz temu rekel. s takšno arhitekturo se uvrščamo na evropski zemljevid. hiša posnema tradicionalne oblike in uporablja lokalne materiale, letu 2010 primerno.
me zanima če avtor tega teksta z enako samozavestjo komentira wagnerjeve opere ali kvantno fiziko…? zakaj prav VSI laiki (če pišete lokacijske informacije na občini še zdaleč niste urbanisti…) mislite da se spoznate na arhitekturo. to je samo vaš okus in nič več. nobenega znanja, nobenega spoštovanja, sama demagogija.
pa le čevlje naj sodi kopitar.
hvala za fotografije, to je pa tudi edino pozitivno pri celem prispevku.
JURE
Huh na tole objavo se je pa zganilo toliko “poznavalcev” da me je strah za prihodnost!
Banda arhitektarska, da vas ni sram! Ste isti nivo zalege, kakor so advokati, dohtarji, politiki…. Samo gobcate in sami sebe trepljate po hrbtu, urbanizem in arhitektura vam je pa ušla iz rok. Malo se ozrite v kakšen kaos ste nas spravili…
Banda samovšečna!!!!
ni-ko
Dragi jure! Če bi končal osnovno šolo in kdaj prestopil mejo doline šentflorjanske, odprl oči in pogledal po svetu, bi uvidel da si navaden kmet, ki ne razume kaj prida. Iz rok je očitno ušel tvoj jezik, a to samo kaže kak klovn si!
Vedi, da je nekoč nek stric izjavil: Eppur si muove!; kar naj bi pomenilo da se vrti in sicer zemlja (okoli sonca itd.). Tako da vedi da gre svet in z njim arhitektura naprej, pa čeprav si ti ostal pri leseni žlici in fredu flinstonu.
Pa ker imaš to srečo, da ti je tvoj verjetno še najstniški potomec priskrbel internet si malo poglej kaj se dogaja v svetu!
http://www.archdaily.com/
lp
JURE FRELIH
ni-ko spokaj se s vojim “znanjem in sposobnostjo” v ta svet, širi obzorja, in svojo denarnico, ter pusti nas zaplankance živet z leseno žlico in žganci. Vašega t.i. razvoja imam poln kufer!
Preberi si še enkrat moj prvi komentar, morda pa se v njem najdeš…
ni-ko
dragi JURE! ne skrbi! sem vse prebral! komentar je odraz vseh tvojih neumnosti!
p.s. Ne vem zakaj se nekateri včasih raje malo ne usedete, globoko dihate, premislite (v okviru zmožnosti) in šele potem komentirate.
Verjemi da bolj pogosto povzročajo škodo krajem lokalni, nesposobni arhitekti brez ambicij, ki farbajo bajte v mavrične barve. Bodi vesel da res niste dobili kakega sra***. Sicer bo pa čas pokazal