16
2010Brda
Po dolgiiiih dneh brez sonca, je bil petkov dan kot nekoč novoletno darilo. Takih dni v letu ni mnogo, zato sem bil še bolj hvaležen, da sem ga lahko doživel.
Na Pokljuki ni nič dišalo po tistem, kar je sledilo v nadaljevanju. Vlažen mraz je pritiskal, da so bolele kosti. S smučmi na nogah sem se v družbi Jureta hitro ogrel. Že na Lipanci pa naju je prvič ogrelo tudi sonce.
In nad Lipanco se je začela idila. Zaradi megle oz. nizke oblačnosti so drevesa obdržala sicer majhno zalogo snežnega pokrivala in s tem ustvarila enkratno podobo pokrajine. Veselja hoditi po snegu, ki je bil kot puh, ni bilo videti konca. Ko sva z Juretom opravila delovno obveznost, sta se najini poti ločili. On se je potopil nazaj v meglo, sam pa sem pot nadaljeval po redkem gozdu proti goram nad Krmo.
Hodil sem počasi, da bi vse supaj čim dalj trajalo. Debelina snežne oddeje je sicer razmeroma majhna, ampak to idile ni pokvarilo. Odločim se za dvatisočak Brda, na katerem še nikoli nisem stal.
Po grebenu se sprehodim na vrh, kjer je popolno brezvetrje.
Opazujem okolico in se ne morem načuditi vsej lepoti. Kot bi bil prvič v hribih. Gledam proti Malemu Draškemu vrhu in Mrežcam, …
… pa seveda proti Rjavini, Triglavu in celotnemu vencu nad Krmo, …
… in proti Velikemu Draškemu vrhu, ki ga je v soboto za cilj izbrala truma smučarjev in celo padalcev.
Smučanje je bilo na vrhu zaradi slabe snežne podlage kar pošteno “škrtajoče”, sledilo pa je čudovito vijuganje po puhcu. Prelep smučarski dan se je zaključil z rodeom po gozdu in planinski poti. Pa še nekaj utrinkov zasneženih gora.
Zatrep Krme
Gozdovi nad Lipanco
Mmmm, vijuganje po puhcu
Krma in Kot
Ana
Lepo, lepo, lepo! Ves teden čepeti v nižinah v megli ali pod oblaki, potem pa se takole povzpeti nad oblačno morje in uživati na sončku, ga ni lepšega! Fotke so super, se mi kar sline cedijo. Danes bi šla skoraj po tvojih sledeh, potem pa so me prepričali (nedoločljiva višina oblakov, predvsem pa pozna ura), naj grem raje samo smučat na pokljuško mini smučišče. Krasno je bilo na svežem zraku, pokljuški hribi pa me bodo že počakali. 🙂
JURE FRELIH
Sem čakal in dočakal!
Prima Aleš!
Klemen
Še nisem letos dokačal….Ampak saj bo. Lepe fotke.Se porajtamo.
LP Klemen
fotogaja
Hvala za komentarje. Tudi vam bi privoščil en tako nor dan v hribih. Mene je tako napolnil z energijo, da že dolgo ne. Ampak zaradi pomanjkanja kondicije pa sopiham kot stara lokomotiva.
JURE FRELIH
Ne govori mi o stari lokomotivi, saj po avgustovski nesreči z gležnjem samo jamram in jem. To da grem pa sem ter tja v hrib pa žal povzroči dvodnevno zabavanje na temo” prilagodi pozicijo gležnja, da bo manj bolelo”.
Greva midva nekam že skupaj, bova lahko v duetu sopla in ni vraga, da se naju v kateri od koč usmilijo…
Matej
Mater, si nas še skoraj spravil na Brda danes. No sej, mogoče bi bilo bolje, če bi šli na Brda namesto na Malo Mojstrovko. Razmere so ble žalostne. Veter, mraz, oblačno,… Sneg pa s skorjo, da se ni dalo smučati. Pa vse zrito na vse strani. No ja, vemo za drugič:)
Matjaž
Lepe fotke, tudi v ostalih postih. Sploh pa so mi všeč vsi ti vaši izleti z vozičkom – bomo kar kakšnega kopirali. Še tako naprej. Lp
Jure
Super slikice. Znaš uživati! To!