Ob trenutnih razmerah v visokogorju, trenutnem času, ki ga namenjam turni smuki in trenutnih svežih informacijah, si izberem za cilj Javornik nad Lomom pri Tržiču. Tokrat sam in priznam, da je pasalo. Ni bilo čakanja drugih in čakanja name.

V oblačnem in mrzlem (-10 stopinj) jutru jo s parkirišča, kjer je izhodišče za Dom pod Storžičem, mahnem po vlaki skozi gozd in čez senožeti do gozdne ceste, ki pelje do planine Javornik. Malo pod Belo pečjo je meja med turobnim in sijočim. Jutro postane čudovito belo in sončno. Tokrat jo s ceste uberem po povsem novi poti, ki me po soncu in strmih klancih pripelje na vrh po JZ strani.

Četrt na deseto sem na vrhu, v družbi še štirih turnih smučarjev. Spoznam Markota, takoj opazim žolno, ki jo ima pripeto okoli prsi. Kar malo me je sram, ko pomislim, da sam še vedno nisem investiral v svojo varnost. Spregovoriva nekaj besed, potem pa skupina že hiti naprej, za bližnji gozdi rob, v pričakovanju nezvoženega pršiča.

Sam se odločim, da bom odsmučal kar po skoraj že povsod zvoženem pobočju, ker sem na vzponu že spoznal, da danes od smučarije ne bo veliko. Sedim in razmišljam o turnem smučanju, varnosti. Spomnim se lanskega leta, skoraj natanko leto je že, ko nas je pod Višem odnesel plaz. Takrat sem spoznal, kako te plaz hitro preseneti, nepripravljenega, kakšno moč ima, kako nemočnega sem se počutil in kako sem začutil tisti piš konca. Lani se je srečno izteklo.

Poceni šola, brez posledic, s strahom v hlačah. In seveda izkušnjo, ki mi je dala misliti. Premišljevanje prekine truma turnih smučarjev, ki se zgrinja na vrh z vseh strani. Res je lep dan, čeprav so razmere za smučanje čisto zanič.

Pred spustom se še enkrat razgledam naokoli, Javornik ima namreč totalno razgledno lego. Ker vem, da spet nekaj dni ne bom videl sonca, skušam trenutke čim bolj izkoristiti. V daljavi se vidi Dobrča, zadaj julijci s Triglavom na čelu.

Pa “spihani” Storžič. In na spodnji fotki Kočna in hribi nad Jezerskim.

Sledil je le še spust v meglo, zgoraj sem ujel še nekaj pršičastih zavojev, se nato dolgočasil pri cestni vožnji in na koncu preklinjal na kložastih senožetih. V celoti gledano pa je bil dananšji Javornik odlična kondicijska tura s sončnim pridihom.