Predlog zakona o Triglavskem narodnem parku

Prejšnji teden so potekale prve štiri predstavitve predloga novega zakona o Triglavskem narodnem parku, in sicer v Tolminu, Kobaridu, Kranjski Gori in Bohinju. Verjetno širše javnosti predlog zakona niti ne zanima, sam pa menim, da bi ga še kako moral. Zakaj? Zakon se nanaša na 4% celotne površine Slovenije in je tako izjemno pomemben za vse državljane. Območje izjemnih naravnih vrednot, biotske pestrosti, kulturne krajine in območje neokrnjenih naravnih virov (gozdovi, podzemna voda!!) je tudi eden najmočnejših generatorjev turizma v Sloveniji. Pozabiti ne gre tudi njegove simbolne vrednosti, duhovne in rekreacijske. Seveda opažam, da se ljudje raje kot z zavarovanjem in upravljanjem enega najpomembnejših koščkov naše domovine raje ukvarjajo s precej bolj pomembnimi stvarmi, kot so politično predalčkanje, pasja pornografija, snežni meteži v Washingtonu in podobno. O.K., razumem, ampak težko.

Zavedanje o tem, da je Slovenija majhna, da ima omejen prostor, da nima prostranstev Sibirije, Skalnega gorovja, Himalaje, ipd., je žal še vedno preslabo. Pritiski na naravno ohranjena območja so vse večji in večji in nič ne kaže, da bi se trend obrnil.

Na predstavitvah smo predvsem slišali pripombe domačinov in lastnikov zemljišč v parku. Čutiti je bilo splošno gledanje na Zakon o Triglavskem narodnem parku kot na razvojni zakon, ki bi tem ljudem prinesel vsaj enakovreden, če že ne boljši razvoj kot primerljiva območja v državi. To je seveda ključni problem, kako uskladiti na eni strani razvoj in na drugi strani ustrezno zavarovanje narodnega parka, ki bo sledilo tudi mednarodnim pogojem. Sam menim, da se to samo in izključno z zakonom o Triglavskem narodnem parku ne da reševati, saj je to prvotno zakon, ki izhaja iz sektorskega zakona o ohranjanju narave. Razvoj naseljenih območij znotraj parka je mogoč le na podlagi ustrezne razvojne politike vseh sektorjev. Povezovanje, sodelovanje in skupno ustvarjanje pa je slovenska slabost in rak rana dosedanjega upravljanja narodnega parka.

Osebno me bolj kot zahteve, želje in pobude domačinov skrbijo drugi uporabniki narodnega parka. Domačini so skozi zgodovino znali skrbeti za svoj prostor, tudi vnaprej bo verjetno tako, čeprav se tradicionalno znanje skozi generacije hitro izgublja. Bolj me skrbijo novi lasntniki zemljišč v parku, ki prihajajo iz drugod in nimajo spoštovanja do te zemlje. Še posebej pa me skrbi naraščajoči obisk območja narodnega parka in dejavnosti povezane z obiskom, tudi v osrednjem območju. Obisk (turizem, rekreacija, šport, nabiralništvo, planinstvo, pohodništvo, padalstvo, kolesarjenje, …) prinaša mnogo negativnih posledic v prostoru – promet, nastanitve, poraba vode, potencialno onesnaženje vode, odpadki, odplake, hrup, … Te posledice so težko merljive, težko je opredeliti nosilno zmogljivost območja parka in vplive na naravo.

Nadaljevanje prihodnjič …