Bohinjske zanimivosti

Tokrat o Bohinju malo drugače. Južna obala jezera skriva kar nekaj zanimivosti, ki so vredne ogleda. Najprej sem se namenil raziskati najdišče jezerske krede, najfinejšega sedimenta, ki je ostal kot posledica odlaganja ledeniškega materiala.

Ker je jezerska kreda nepropustna, je na stiku med zgoraj ležečim apnencem in kredo nastal izvir in voda teče v slapičih čez izjemno zanimivo kamnino.

Lepo je vidna plastnatost jezerske krede, ki je posledica odlaganja materiala v različnih obdobjih. Svetla pomeni odlaganje v toplejših delih leta, temna pa odlaganje v hladnejšem delu.

Mlace naprej stoji lepa, majhna baročna cerkev Sv. Duha, prekrita s skodlami.

Pod vzpenjačo na Vogel je ravno zato skoraj prezrto pokopališče padlim vojakom avstroogrske vojske med prvo svetovno vojno. Bohinj je imel pomembno zaledno oskrbovalno vlogo.

Slap Savica je konec zime skorajda neprepoznaven, saj glavnega slapišča sploh ni. Zato pa je zanimiv pogled nazaj proti Voglu in Ukancu.

Odsotnost listja omogoča pogled na zaledje (podzemni zbiralnik) reke Savice v mogočno ostenje Komarče.

Zima se poslavlja, sneg pospešeno tali sonce, ki je opoldne že kar pošteno močno.

Za konec pa še ena geološka zanimivost južne obale jezera.

V strmi, približno 3 metre visoki apnenčevi steni na J obali Bohinjskega jezera je ohranjena fosilna obala nekdanjega morja. Dokaz za to so številne luknje, ki so jih za časa življenja pred okrog 20 milijoni let izdolble kamenovrte školjke (Lithophaga/prstaci).

Na istem mestu je lepo viden stik apnenca z mnogo mlajšo jezersko kredo.

Naslednjič pa spet kakšna zanimivost.