Kofce

Danes upam, da mi bo uspelo v parih stavkih povedat tisto, kar se mi zdi potrebno.

In danes sem nalašč prilepil fotko, ki nima neposredne povezave z naslovom in vsebino objave. Ima pa zgovorno prispodobo. Sivka namreč ne raste na Kofcah, planini pod grebenom Košute, ker za njeno rast tam ni pogojev. In tako kot sivka na planšarsko planino ne sodijo motoristi s harley-i, otroški trampolini, plastični topogani, sponzorski senčniki in utrjena makedamska cesta. Pa vendar se vse našteto na planini pojavlja v zadnjem času.

Planina Kofce je nastala zaradi potreb po paši živine čez poletno sezono. Prav v ta namen so izkrčili gozdove in ustvarili pašnike. Verjemite mi, da za potrebe gostinstva tega ne bi naredili. Danes pa se pod pretvezo planšarije in kmetijske dejavnosti na planini Kofce odvija brezokusna gostinska dejavnost. Potreba po zaslušku je verjetno res velika, da so ljudje, ki upravljajo s planino pripravljeni planino degradirati in jo preoblikovati v nek urbani planšarizem. Vse tisto, kar danes človek doživi na Kofcah, lahko doživiš tudi v ljubljanskem BTC-ju ali pa v neki mestni gostilni, razlika je le v ambientu. Pripelješ se 100m od planšarije, poješ odlično kosilo, sladico, spiješ tri pire, mulce naženeš na trampolin in topogan ter uživaš v razgledih na gorske vršace na eni strani in spedenane harley-e na drugi. 100m nad planšarijo v popoldanski vročini počivajo krave in konji, v bližini pa nobenega starša, ki bi svojim otrokom pokazal te plemenite živali, ki dajejo vso tisto hrano, ki jo zgarani planinci lahko dobijo na planšariji 🙂

Madona, ko tole pišem res več ne vem, ali sem sam tolko čuden in nazadnjaški, da mi gre tako novodobno planšarstvo na kozlanje, ali pa je svet res totalno podlegel kapitalu in zaplankanosti???