Trenta

Trenta je zagotovo med najlepšimi stvaritvami narave in človeka na tem planetu. To osebno mnenje se vedno znova potrjuje, ko obiščem dolino, ki jo tako močno zaznamuje biserno zelena reka Soča. Brez vpliva človeka na ledeniško preoblikovano dolino, bi bila Trenta sicer manj očem privlačna, vendar še vedno skrivnostna podložnica vencu sivega obzidja Julijskih Alp.

Čeprav mi lahko marsikdo očita, da sem preveč domoljuben, pa vseeno trdim, da so Julijske Alpe res nekaj posebnega. Zakaj?

Osnovna značilnost Julijskih Alp je, da so grajene iz sedimentnih kamnin, torej tistih, ki so nastale z odlaganjem apnenčevega mulja na dno morja. Razlaga je suhoparna, vendar v primerjavi z večjim delom centralnih Alp glede izoblikovanosti površja odločilna. Centralne Alpe po večini gradi siv in temen granit (magmatska kamnina) ter cela paleta rjavih metamorfnih kamnin (gnajs, skrilavec, blestnik, …). Nadmorska višina teh Alp je sicer neprimerljiva z Julijskimi Alpami, zato so z vidika človeške želje po doseganju višinskih rekordov veliko bolj privlačne. Prav njihova višina je tudi vzrok za nešteto ledenikov, ki kot smrklji polzijo proti vznožju gora.

Za hip pozabimo na rekordne višine in razsežnost gorskih verig osrednjega dela Alp in se prepustimo občutkom, ki jih doživimo ob doživljanju enih in drugih. Upam, da moje osebno mnenje ne bo koga preveč užalilo, vendar menim, da so Centralne Alpe ravno zaradi drugačne kamninske sestave precej bolj monotone kot Julijske Alpe.

Večni sneg pod najvišjimi granitnimi špicami, razbiti ledeniki, pogosto umazani od tovora, ki ga nosijo s seboj, se težko primerjajo z vsakim letnim časom spreminjajočimi blazinami gozdov pod nazobčanimi grebeni, pahljačastimi melišči, sivimi monolitnimi stenami in kraškimi podi.

Že samo pogled na površje Julijskih Alp z dna doline je lahko prav navdušujoč. Prek smaragdno obarvanih alpskih rek, ki drvijo med snežno belimi ledeniškimi balvani ali pa skozi ozka korita, prek obdelanih ledeniških teras, kjer so razpršeno posejane domačije, prek bujnih bukovih gozdov, prek v jeseni pozlačenih macesnovih sestojev, prek zatrepov ledeniških dolin, in vse do prepadnih, s stolpi prekinjenimi skoraj tisočmetrskimi sivimi stenami, do v večerni zarji ožarjenih škraltnih vrhov, grebenov in sedel.

Tako pestra neživa narava ni po naključju tudi podlaga za pestro sestavo živega sveta. Malo kje na svetu je na tako majhnem kraju moč srečati toliko različnih rastlinskih in živalskih vrst.

Še dve posebnosti našega alpskega sveta bi rad poudaril v luči primerjave s centralnimi Alpami. Poleg pestre žive narave lahko v nemih kamninah Julijskih Alp spoznamo več milijonov let stare fosilne ostanke nekdanjega morskega okolja. Teh zanimivih srečanj na pokopališčih zemljine zgodovine ne bomo doživeli v magmatskih in metamorfnih delih centralnih Alp, saj se fosili v njih ne ohranijo.

Pestrost površja zaznamuje tudi visokogorski kras z neštetimi oblikami površinskega in skrivnostmi podzemnega sveta. Sedimentne kamnine, med njimi predvsem apnenec, se ob prisotnosti padavinske vode in snežnice veselo topijo. Prav topnost pa je povzročila nastanek čudovitih kraških površinskih oblik (škraplje, žlebiči, lašte, podi, …) in temačnih podzemnih brezen in kraških jam.

Površinske vode, razen peščice ledeniških jezer, ki so se ohranila bolj kot slučaj, ne bomo srečali v visokogorju Julijskih Alp. Vsa voda namreč skozi razpoke v apnencu ponikne in tvori obsežne vodonosne sisteme v obliki podzemnih voda. Šele ko ta voda naleti na nepropustne kamnine ali posamezna nepropustna območja, pride na površje v obliki kraških izvirov, ki so ponekod prav spektakularni (npr. Boka).

Naj bo dovolj o lepotah Julijskih Alp, treba jih je doživeti, da jih lahko občutimo. S tem zapisom nisem želel zmanjšati lepot ali bog ne daj vrednosti narave Centralnih Alp, ali pa poveličati lepoto Julijskih Alp, hotel sem predstaviti osebna občutenja ob doživljanju pokrajine, ki je prav zaradi drugačne sestave toliko drugačna od ostalih. In ja, Trenta kljub velikim družbenim spremembam ostaja lepotica Julijskih Alp, za katero velja vse, kar je lepega v tem zapisu.