Driselpoh

Ko sem prvič slišal za sotesko z imenom Driselpoh, sem vedel, da mora biti to nekaj izredno zanimivega. Nisem se motil.

Eden od pritokov reke Bače je tudi potok Driselpoh, ki izvira izpod Črne prsti. Na svoji kratki poti je izdolbel slikovito sotesko, ki ji ni para daleč naokoli. Potok je namreč zarezal v izjemno zanimive plasti volčanskega apnenca, ki so ravno na tem mestu tanko plastnati ter hkrati živahno nagubani, da dajejo videz plastičnosti, živosti. Ko stopiš v sotesko, dobiš občutek, da se gubanje apnenca ravno dogaja, da si del procesov gubanja, nalaganja, premikanja. Res prvovrstno doživetje, prvovrstna šola v naravi.

Tisti, ki vas očarajo šopi cvetja, ki sramežljivo gledajo naravnost iz svetlega apnenca, boste tod ravno tako prišli na svoj račun.

V Driselpoh sem zavil na dan, ko sem v Trento peljal skupino nemških strokovnjakov s področja geologije. Bilo me je kar precej strah glede strokovnosti vodenja, saj sem se znašel med samimi profesorji in doktorji. Strah je bil popolnoma odveč, saj smo na prelep jesenski dan doživeli Trento in njene značilnosti v vsej svoji lepoti. Njihovo navdušenje je bilo tolikšno, da smo prvotni načrt ekskurzije razširili, ker so hoteli videti več od načrtovanega. In spet sem na koncu dneva doživel tisto, kar se mi vedno znova in znova dogaja, ko vodim kakšno tujo skupino. Spomnijo me na to, kako res enkratno čudovito in dobro ohranjeno deželo imamo in kaj vse imamo za pokazati. To so trenutki, ko sem resnično in pristno ponosen na svojo domovino.