Pa sem preživel še eno leto na blogerski, spletni, internetni, globalni sceni. Sedaj je čas, ko delimo želje, ko smo nostalgični, ko smo motivirani za spremembe, za nov zagon in delo.

Letos sem največkrat slišal besedo recesija. Včasih sem mislil, da bodo ob recesiji prazne police v trgovini, da ne bo bencina, elektrika bo le zvečer, za TV dnevnik. Pa sem se krepko zmotil. Danes je kljub recesiji vsega preveč, a premalo za revne, brezposelne, bolne, stare in mlade. Posameznik se ne zna več odreči priboljškom zato, da bi si tisti, ki nima nič, privoščil vsaj nujno potrebno. Sem mislil, da sem sam kaj drugačen, a ne vem, ne vem če. Sem del te “ovčje” množice, ki jo vodijo finančne koorporacije, elite, pa kar koli že to pomeni.

Saj bi vam zaželel zdravja, pa to pomeni, da zdravniki ne bodo imeli dela, farmacevti pa zaslužka.

Saj bi vam zaželel službo, pa to pomeni, da bo vseh ostalih 100 prijavljenih na razpis ostalo brez nje.

Saj bi vam zaželel, da si lahko privoščite nov avto, po možnosti terenca, pa bi to pomenilo še hitrejše segrevanje zemlje in kakšno živalsko žrtev več ob izlivu nafte v morje.

Saj bi vam zaželel, da bi živeli v miru, sreči in sožitju, pa bi to pomenilo udarec policiji, sodstvu in nevoščljivemu sorodniku.

Saj bi vam zaželel, da uspete v kakršnikoli karieri, pa bi to lahko pomenilo špetir v vaši družini.

V vsej navlaki sodobnega sveta še vedno največ šteje stisk roke prijatelja, topel objem sorodnika in poljub najbližjega. Naj vam leto 2011 prizanese s količino navlake, bogati pa s količino stiskov, objemov in poljubov.