Dvoličnost

Okoljski problemi so tema, o kateri vsi radi govorimo, vključno z mano. Radi kritiziramo, polna usta nas je ukrepov, ki bi jih morali sprejeti, problemov, ki bi jih morali rešiti, sprememb, ki bi jih morali sprejeti.


Tipična okoljska tema, ki je tudi aktualna je predvidena gradnja TEŠ 6 in možnosti gradnje drugega bloka jedrske elektrarne Krško. Čeprav sem načelno proti vsakršni gradnji, ki bi bodisi povečala emisije CO2 ali pa pomenila jedrsko tveganje, pa po temeljitem razmisleku in pogledu samega vase, ugotavljam, da nimam imeti pravice biti proti. Zakaj? Preprosto zaradi dejstva, ker uporabljam električno energijo na vsakem koraku, ravno zdaj ko pišem objavo, zvečer prižgem luč, ponoči sušilca ali pralni stroj, itd. itd. itd. Lahko sem proti gradnji omenjenih objektov, ampak potem moram pa nehati uporabljati električne naprave. Pika. Zadeva je precej bolj enostavna, kakor se zdi. Energetskih objektov ne bi potrebovali, če ne bi potrebovali elektrike. Ker pa jo uporabljamo in to na veliko, je sedaj samo vprašanje, kakšne objekte bomo gradili.

Pa na hitro poglejmo. Hidroelektrarne so dokaj čista oblika proizvodnje električne energije, vendar pomenijo katastrofalen poseg v naravo, vpliv na rastlinski in živalski svet, vpliv na vodne procese, na hidrološke razmere. Termoelektrarne vplivajo na kvaliteto zraka in na izpuste CO2 in s tem na segrevanje ozračja. Jedrska energija pa je sicer čista, vendar nosi s seboj največje tveganje in problematiko shranjevanja radioaktivnih elementov. Tu so še sončne in vetrne elektrarne, sončne so drage in problematične glede shranjevanja energije, zavzamejo veliko prostora. Vetrne pa so lahko le dodatek neki konvencionalni proizvodnji na območjih, kjer je vetra dovolj in kjer vetrne turbine ne vplivajo na izgled krajine in živalski svet. Sam zagovarjam jedrsko energijo. Na tem mestu ne bom razlagal zakaj, ker bi bilo to predolgo. Kakorkoli že, najbolj pomembno je, da ljudje na individualni ravni spremenimo razmišljanje o elektriki, nehamo biti dvolični in sprejmemo svojo individualno odgovornost. Kaj hočem povedati. Ko prižgeš luč, se moraš zavedati, da s tem škodiš naravi, drugim ljudem in potencialno ogrožaš življenja tisočim, mogoče stotisočim ljudem. Za npr. nesreče v rudnikih (kopanje premoga), v jedrskih elektrarnah, na hidroelektrarnah, niso krivi le upravljavci teh objektov, politiki in gospodarstveniki, ampak tudi in predvsem ti sam. Ker zaradi tebe so ti objekti sploh zgrajeni in delujoči.

Na koncu še ena misel glede tistega, kar ostane pri delovanju energetskih objektov oz. na splošno o odpadkih. Tudi pri tem mora obstajati individualna odgovornost. Zvenelo bo grdo, vendar je to načelno pravično. Če imamo Slovenci jedrsko energijo in jo uporabljamo, potem mora biti vsak državljan, ki to energijo uporablja, pripravljen imeti jedrske odpadke pod svojo hišo.