Velo polje, 2. dan

Jutro na Velem polju. Pogledaš skozi okno, še enkrat preveriš, če prav vidiš in potem uživaš v prebujanju jutra.

Škednjevec

Stogovi

Triglav in Mišelj vrh

Triglav

Naši obrati so bili skrajno počasni, zato smo s hojo pričeli šele nekaj pred deveto, ko je snegu že postalo vroče.

Velska dolina je dolga, še posebej v tropski vročini, ki smo ji bili priča tisti dan.

A bil je res kičast dan, pogled proti Hribarcam pa uuuuufffff.

Vrh Kanjavca bo na moj obisk moral še malo počakati, vročina me je zdelala tako močno, da sem popolnoma dehidiral. Obrnil sem na sedlu, ne daleč od vrha.

Smučarski tereni so tod neverjetni, saj lahko zavijaš kjerkoli po svoji volji in znanju, nižje po Velski dolini pa je naklon ravno pravšen, da se lagodno pripelješ do planine.

Triglav z zahoda

“Najlepši” del ture te čaka na povratku, ko pogledaš proti Bohinjskim vratcem nad Vodnikovim domom in potihem upaš, da ti pa ja ne bo treba še v tisti klanec. Iz sanj se zbudiš nekje na polovici vzpona, ko spoznaš, da sedlo res ni več daleč.

Tako, bil je lep konec tedna, lep zaključek turnosmučarske sezone, z eno majhno napako. Fizična priprava na taki turi namreč ne sme biti ovira, ampak prednost. Naslednjič ne bom ponovil te napake.