Razumevanje

Na svojem delovnem mestu imam mnogo stikov z ljudmi, ki posegajo v prostor narodnega parka z gradnjami, z ljudmi, ki izkoriščajo naravne dobrine narodnega parka ter z ljudmi, ki ta prostor izkoriščajo za izvajanje raznovrstnih dejavnosti, predvsem športnih in rekreativnih. Zelo težko je vse naštete zmetati v isti koš, saj so njihovi vplivi zelo različni. Kar nekaj jih je, ki živijo v območju parka in izkoriščajo naravne dobrine za preživetje oz. za boljše življenje, s tem pa ustvarjajo kulturno krajino parka, ki je eden od ključnih elementov zavarovanega območja narodnega parka. Precej je takih, ki imajo kakšno nepremičnino v parku, bodisi zemljišče, bodisi počitniški objekt ali kaj podobnega. Oni upravljajo s svojim vrtičkom, večinoma kar tako malo, po svoje. Zelo težko pogledajo naokoli, da bi se prilagodili lokalnim značilnostim, predvsem glede oblikovanja objektov. Veliko je tistih, ki naravne dobrine izkoriščajo le za svojo ekonomsko dobrobit, ne živijo v parku in jim je velikokrat bolj malo mar zanj. Gre tako za velike lastnike (država, cerkev), kot tudi celo vrsto zasebnikov. V veliki meri gre za izkoriščanje gozda oz. lesnih zalog v parku. Največ pa je turistov, rekreativcev, planincev, gornikov, alpinistov, kajakašev, pohodnikov, izletnikov, nabiralcev, športnikov in podobno. Lahko bi našteval še naprej in naprej.

Kot sem zapisal, nemogoče je vso to množico različnih interesov stlačiti v isti koš. Pa vendar imajo prav vsi eno stvar skupno. Vsi po vrsti namreč z vso prepričanostjo, včasih celo s podporo odvetnikov, trdijo, da s posegi, gradnjami in dejavnostmi v ničemer ne vplivajo na naravo in kulturno krajino območja narodnega parka. Do sedaj nisem še nikogar slišal, da bi bilo obratno. V obrambo samega sebe po pravilu pokažejo na soseda.

Naravovarstveniki imamo nalogo, da ohranimo čim več naravnega okolja, da ohranjamo čim več pomembnih življenjskih okolij. Večina misli, da s tem delamo dobro le za rastlinske in živalske vrste ter ljudem onemogočamo razvoj. To seveda ni res, saj je ohranjena narava v prvi vrsti pomembna za ljudi. Za vse ljudi in ne samo za tistega lastnika zemljišča z lastnim interesom. Temu se drugače reče tudi ekološka funkcija lastnine in je ustavna kategorija (zapisano v ustavi RS), vendar v praksi nikdar ne zaživi, razen v primeru prijave soseda inšpekcijski službi.

Naravovarstveniki imamo še eno, zelo neprijetno in večkrat težko ali nemogoče izvedljivo nalogo. Za vse posege, gradnje in dejavnosti, za njihove vrste, podvrste in zvrsti (vsako leto je kakšna nova dejavnost) moramo imeti izdelane študije, analize, popise, monitoringe, … o vplivih teh posegov, gradenj in dejavnosti na naravo. Le s podatki in argumenti namreč lahko karkoli preprečimo. Še več, država nas sili, da bi morali imeti vse v zakonih, pravilnikih, uredbah, odlokih, … Torej naravo bi morali spraviti na papir, v pravniški jezik. Za moje razumevanje je to popoln nesmisel in mlin na veter investitorjem in drugim izvajalcem dejavnosti. S strani investitorja ali izvajalca dejavnosti pa le v redkih primerih (npr. ko je poseg gromozanski, mora izdelati poročilo o vplivih na okolje) dobimo kakšen dokument, ki dokazuje, da njegov poseg, gradnja ali dejavnost ne bo preveč (kaj je to preveč??) vplivala na naravo. Glede analiz, poročil in študij pa je vedno tako, da je odvisno kdo jih pripravlja in s kakšnim ciljem. Vedno sta lahko za isto stvar dve popolnoma različni analizi. Še en dokaz, da narave ne moreš spraviti na papir.

Dovolj razpredanja. Za konec naj samo poudarim, da je Triglavski narodni park gorski park. Da so razmere za življenje rastlinskih in živalskih vrst v takem okolju težke. Da imajo rastline in živali v tem okolju dovolj zunanjih sovražnikov (veter, dež, sneg, led, nevihte, potresi, plazovi, podori, suše, poplave, …), dovolj konkurentov za življenjske prostore že znotraj svojega življenjskega okolja (plenilci, tujerodne vrste, …). Vsak dodatni človeški poseg ali samo dejavnost lahko torej močno poseže v krhko ravnovesje, zato je nujno potreben premislek o vsakem posegu in o vsaki dejavnosti, o smotrnosti, o nujnosti, o vplivih. A žal še vedno dojemamo naravo le kot objekt, kot poligon za sproščanje adrenalina in doživetja ter za izkoriščanje dobrin v prid lastnim materialnim potrebam.