Triletna fotografinja

Na zadnjem večdnevnem izletu sem svoji hčerki, triletni Gaji, za kratek čas zaupal svoj fotoaparat, ki skupaj z objektivom tehta cca. 1,5kg, tako da ga je komajda držala v rokah. Fotografirala je celo tako, da je gledala skozi iskalo, kar se mi je zdelo neverjetno. Ampak zgodba se ponavlja. Nikoli dovolj ne zaupamo otrokom, ki nas vedno znova presenetijo. Kasneje sem se doma prebijal skozi goro fotografij tistega vikenda in v oči sta mi padli dve, ki sta se mi zdeli drugačni. Seveda, to sta bili fotografiji od “ta male”. Vem, da boste rekli, da iz mene govori očetovski ponos, ampak vseeno mislim, da sta fotografiji odlični. Vem tudi, da je vse bolj kot ne naključje, toda tako je pač Gaja ujela dva trenutka nad Baško grapo, ati je eno od njih le spremenil v črno belo.

Baška grapa, foto Gaja Zdešar

Kal nad Baško grapo, foto Gaja Zdešar

Od takrat ji doma večkrat na njeno željo pustim uporabljati Bojanin fotoaparat, izjemni kompakt Panasonic Lumix Lx-3. Zaenkrat ji navdušenje ne popušča. Danes zvečer sem si ogledal nekaj njenih fotk. Ker smo trenutno zaradi zdravstvenega stanja bolj kot ne v stanovanju, so motivi temu primerni. Njene fotografije so drugačne že zaradi tega, ker je njeno gledanje na svet iz čisto drugega zornega kota (perspektive) kot od nas, velikanov.

Fotografinja v odsevu pečice

Zabeležila je utrinke našega vsakdanjika in jih popestrila z detajli. Pri parih fotkah sem ostal brez besed. Sploh na tistih, kjer je ujela igro svetlobe in senc ter zrcalne slike. Naključje? Ne vem.

Tako, sedaj jo naučim še par stvari okrog interneta, potem pa bo ona začela objavljati na tej spletni strani, ki tudi po naključju nosi njeno ime. Namreč spletna stran je nastala kar precej preden se je rodila Gaja. Nikoli si nisem mislil, da bo mojemu otroku ime Gaja, še manj, da jo bom poimenoval po svoji spletni strani. Pa sva pri iskanju imena prišla tudi do Gaje in tako se nam življenje vrti okrog dveh Gaj, živahne triletnice ter virtualne Fotogaje.