Biseri Gorenjske – Jamnik

Včeraj mi je sodelavka omenila, da se je zjutraj pripeljala čez Jamnik na Bled. In da je čudovit pogled na megleno morje in ivje. Matr, to bi bilo pa fajn pogledat. Super ideja, a kaj, ko me vedno hecajo čas, obveznosti in želje. Sonce vzide precej pozno, ampak zjutraj moram peljati Nejca in pohiteti v službo. Pa tudi zjutraj še nisem ravno 100% odločen, če se mi da odpeljati na Jamnik. Nejca oddam ob 7:10 in si rečem ni šans, ne da se mi. Pa se potem v naslednjem trenutku premislim in se že peljem proti Besnici. Ko parkiram na parkirišču na Jamniku, sonce ravno vzide. Pričakoval sem namreč, da bom ujel še kaj lepe svetlobe pred vzhodom sonca. Pa spet nič od tega in kot vedno se mi zdi, da samo hitim in bezlam. Zdaj je že kar navada, da nobene pokrajinske fotografije ne morem narediti v miru. In spet nosim stativ zato, da mi potem leži v avtu.  Ko je sonce namreč vzšlo, je svetlobe več kot dovolj za fotografiranje brez stojala. To mi sicer ustreza. Na hitro naredim nekaj posnetkov, se sprehodim naokrog, da najdem za ta dan nekaj najbolj primernega. To je to, 15 minut in grem. Čaka me sestanek. Pa potem še eden, pa še eden. Ampak kljub vsemu Jamnik nikoli ne razočara, pa še lepe spomini me vežejo na ta košček sveta. Aleluja!

20131217-IMG_1513

20131217-IMG_1508

20131217-IMG_1510

20131217-IMG_1515