Svoboda

20140529-IMG_6457-2

Srečevanja z več 10 milijoni let starimi (v tem primeru več kot 200 milijoni let) fosilnimi ostanki mi vedno znova vzbudi posebne občutke. Pomislim na to, kako kratko je človeško življenje in kako neverjetno dolga je zgodovina Zemlje. Kaj vse se je že zgodilo in kaj vse se še bo. Ampak najbolj me prevzame misel o tem, kako pomembno je zajemati življenje z vsemi čutili, kako pomembno je videti in čutiti stvari in življenje okrog sebe.

Danes, v tem še prav posebno individualnem zahodnem svetu, je težko videti malce čez svoj lasten prag. Sploh se ne zavedamo več, da živimo in smo del skupnosti, del človeške družbe in da živimo v okolju, tistem naravnem okolju, ki je naš edini vir preživetja. Ne zavedamo se, da smo samo en mali del celote, življenja, ljudi okrog nas, kulture, ki smo jo ustvarili ter žive in nežive narave. Zavedanje, da smo del celote, je včasih še najbližje popolni svobodi. Tako lepo je stopiti ven iz svojih lastnih potreb po dojemanju in dokazovanju in biti le del vsega, del vsega življenja na Zemlji. Takrat se v polnosti zaveš, da se v današnjem času premočno trudimo biti všečni, prepoznavni, srečni, izpolnjeni, … In da se ženemo za tako nepomembnimi stvarmi, da kar glava boli.

Pozdravljena megalodontidna školjka. Bog ve, kakšno življenje si imela in kakšen je bil svet okrog tebe pred 200 milijoni let. Danes si nezavedno del našega. Hvala za sporočilo in lepe občutke.