Knjigo obrazov sem prebral in vrnil v knjižnico

Danes sem se odločil in ugasnil Facebook račun. Kar tako, naenkrat, brez kakšnega hudega in dolgega premišljevanja. Začutil sem, da je tako prav. Pravzaprav sem začutil, da me je na nek način zasvojil in tega si ne želim. Saj mi je prinesel veliko lepega, številna prijateljstva, za katera nisem nikoli mislil, da se bodo zgodila. Prepoznavnost, priložnosti, tudi kakšen dinar. Po drugi strani pa sem pri sebi začutil, da sem vse bolj odtujen, predvsem doma in v ožjem okolju, ki sem ga prej obvladoval s telefonom, mailom, v živo. In tega nočem. Hočem živeti tu in zdaj in ne nekje v virtualnem svetu. Dokončno sta na mojo odločitev sicer nevede vplivala Gaja in Nejc. Vsak na svoj način in vsak posebej sta mi z enim stavkom odprla oči.

Prepričan sem, da je način uporabe Facebook-a in drugih družabnih omrežij ter njihov vpliv zelo povezan s karakterjem uporabnika. Ocenil sem, da name ne vpliva dobro.

To je to. Nobenega filozofiranja. Se beremo. Blog bo ponovno moje okno v svet.

Kakšno fotko bom objavil tudi na svojem Instagram računu

Konec novembra in v začetku decembra so dnevi katastrofalno kratki. A vsaj nekaj je pozitivnega. Ko grem v službo me pozdravi najčudovitnejvšečno nebo in popoldne, ko se vrnem domov, se znajdem pod najkrasotnejšim sončnim zahodom.

web16