Zakaj hodimo v hribe?

IMG_6411-2

Zakaj hodimo v hribe? Večno vprašanje in tako številni odgovori, da je tema že kar “znucana”. Osebno mi je zelo blizu tisti odgovor “zato, ker so tam”. No, ker sem geolog, mi je približno tudi jasno, zakaj so tam. Večina odgovorov na to temo je bolj filozofske narave, sam pa mislim, da igra pri vzroku za hojo v gore potreba po fizični dejavnosti poglavitno vlogo. Hoja v hribe je namreč fizično zelo naporno opravilo. Če se mora človek zelo močno fizično potruditi, da nekaj doseže, je zato nagrada na vrhu toliko večja. Gre za podobne vzgibe, kot pri maratonih, triatlonih, … Verjetno imajo najmočnejšo fizično izkušnjo in odnos z gorami alpinisti. Njihovi napori so pogosto resnično nepredstavljivi. Ko vložiš toliko truda v premagovanje ovir, je nagrada toliko večja. Seveda pa brez dojemanja gora in gorniških vzgibov z našo glavo ne gre. V njej se prepletajo motivacija, ponos, spoštovanje, prepričevanje, vzpodbujanje, … V njej se zgodijo pomembne odločitve, za vztrajanje ali umik, za varnost ali nevarnost, … Ko se tako vse tisto, kar se na fizični ravni dogaja s telesom gornika, alpinista, planinca ter istočasno na duševni ravni ob dojemanju gorskega sveta in osebne dejavnosti v njem, združi na vrhu gore, hriba, grebena, planine, … še z občutki osebne zmage, zanosa, ponosa in največkrat čudovitim razgledom na svet okrog in pod njim, takrat je odgovor, zakaj hodimo v gore brezpredmeten. Če je možnost vse naštete občutke deliti še z bližnjo osebo, z nekom, ki je doživljal na tej poti podobno, potem je vse jasno. Jasno?

IMG_6417-2