Ales Zdesar

Bohinjski cvet

Vsako leto spomladi vodim fotografsko delavnico v okviru Festivala cvetja v Bohinju. Nikoli ni prav veliko ljudi, a vedno je lepo. In vsako leto so drugačni pogoji. Letos smo se prvič namenili na Rudnico in Peč, a žal travniki niso bili tako pestri, kot sem pričakoval. Nič zato. Sprehod iz Stare Fužine na Rudnico in po grebenu na Peč je sam po sebi tako lep, da je fotografija tu lahko drugotnega pomena.

Razgled na jezero s senožeti pod Rudnico je fantastičen. Bistvo pri fotografiranju cvetja je, da se človek umiri, si vzame čas, poišče najlepše motive, jih občuduje in šele nato naredi fotografijo.

Za konec še razgled z razglednika Peč, kjer verjetno vsakomur zastane dih.

Koritnica in Trenta

Letošnja fotografska delavnica pod okriljem Javnega zavoda Triglavski narodni park je potekala v Koritnici in Trenti. Z vidika organizacije, vodenja in poteka delavnice lahko rečem, da je bila to najlepša delavnica do sedaj, pa čeprav je bila vsaka po svoje zelo zanimiva in posebna. Ampak tokrat je zelo dobro sodelovalo tudi vreme, tako da smo lahko fotografske želje lažje izpolnili. O sami delavnici in vtisih pa bodo seveda več povedali udeleženci. Lahko pa rečem, da je bilo druženje resnično odlično.
Na vseh fotografskih delavnicah skušam ljudem poleg kakšnih fotografskih trikov predvsem približati odnos do naravnega okolja, do območja Julijskih Alp in narodnega parka, ljudi, ki tu živijo. Sam sem prepričan, da je lahko fotografija odličen medij, most med fotografom in naravo, ljudmi. Dolgoročno bi si želel, da bi se v Sloveniji oblikovala močna fotografska skupnost, ne nujno uradna, formalna, v kateri bi fotografi tako prek fotografij in vzporednih tekstov ter osebnih stališč jasno sporočali, da želijo, da Slovenija ostane država z nadpovprečno visoko biodiverziteto, nadpovprečno dobro ohranjeno naravo, izjemno kulturno krajino, ohranjenimi običaji, … Da bi zagovarjala trajnostni razvoj v pravem pomenu besede. Da bo taka skupnost vzdignila glas, ko bo načrtovana (hipotetično) elektrarna na Soči, ko se bo odločalo o kmetijski politiki, posegih v gozdni prostor, … Če se fotografi radi pohvalimo z lepimi fotografijami narave, potem bodimo pošteni in jo skušajmo varovati takrat, ko nas potrebuje. Ne hranimo našega ega s krasnimi fotografijami divjega petelina ali ruševca, stopimo v bran takrat, ko v njihov življenjski prostor vstopi strojna sečnja, ko se razpase rekreacija, nabiralništvo, ko nas na rastišču zaradi lepe fotografije kar naenkrat sedi 10 fotografov. Kot fotografi bodimo kritični najprej do sebe, svojih dejanj, bodimo kritični npr. do uporabe dronov oz. jih uporabljajmo za namene, ki služijo javnemu interesu, bodimo kritični do vprašanj o zasebnosti, o avtorstvu, … Celotna fotografska scena trenutno deluje na način, kjer je le važno, kaj dobrega naredi posameznik in ne skupnost. Vse je individualno, le redko se kdo še povezuje (razen v društvih), le redko kdo deluje za širši interes. Mogoče so izjema dokumentarni fotografi, ki skušajo spreminjati svet skozi njihove fotografske zgodbe. Želim si, da bi bilo v fotografski skupnosti bistveno drugače. Upam, da vse našteto začutijo tudi udeleženci delavnic, ki jih pripravljam v okviru Javnega zavoda Triglavski narodni park. To je tudi osnovni namen, torej ozaveščati o pomenu varstva narave in kulturne dediščine skozi fotografijo.

Začeli smo na Zelencih

Zgornjesavska razglednica

Nenačrtovano smo se ustavili ob Rabeljskem jezeru, kjer so nam popadale čeljusti od neverjetnih jutranjih odsevov v jezeru

Sledil je spust v korita Predilnice in sprehod do slapu Zaročenca



V koritih Nemčlje (dolina Možnice) je bilo tako lepo, da je bilo udeležence težko “spoditi” ven

Na sotočju Koritnice in Soče smo se imeli celo možnost preizkusiti v športni fotografiji

Zvečer smo imeli pred info centrom v Trenti kratka tečaja portretne in makro (hvala Miha Šegula!) fotografije

Naslednje jutro smo se “pasli” na enem od trentarskih razglednikov in iskali motive

Fotografsko meni najljubši del Soče so Mala korita in sotočje Vrsnikarce ter Soče. Krasen ambient!

Delavnico smo zaključili v Zadnjici, ob izvirih Krajcarice in pod ostenji Kanjavca ter v družbi malih bitij, soborcev na tem edinem planetu

Hvala vsem udeležencem za čudovita dva dneva, za možnost deliti znanje, izkušnje in mnenja. Vse fotografije so posnete s Fuji X-T1 in različnimi objektivi (18-135mm, 16mm, 12mm in 60mm) ter filtri. Letos nas je bilo med 15 udeleženci kar 6 s Fuji sistemov, kar samo dokazuje, da brezzrcalni sistem nezadržno vstopa tudi v svet naravoslovne fotografije.

Pomlad

Pomlad je letni čas, ko me vse prehiteva, ko gre čas še posebej hitro. Toliko načrtov v glavi, pa neverjetno malo ur v dnevu. Letošnjo pomlad je bilo vsega po malo, nekaj morja, nekaj hribov, nekaj izletov, veliko rojstnodnevnih zabav, …

Travniki brez rož

Živimo na območju, kjer se takoj čez cesto, na slikoviti lokaciji razprostira Kranjsko polje, ki ima zadnja desetletja žalostno usodo. Dolgo let je bil tod vojaški poligon. Spomnim se otroških dni, ko sem v gozdovih med polji lahko našel kakšne vojaške pripomočke, naboje, konzerve, dimne bombe, … Od lokalnega smučišča, kjer je nekoč delovala žičnica, kjer smo postavljali kole za slalom in kjer sem zlomil stegnenico, ni ostalo prav nič. Podnebne spremembe ne prizanašajo takim vaškim posebnežem, podobno sodobna družba ne prizanaša entuziastičnim idejam. Vse našteto je nekako razumljivo. Prav nič razumljivo pa ni sodobno kmetijstvo. Čeprav kmet ni prav nič kriv, pa je kriv sistem, ki dopušča tako intenzivno upravljanje s travniki. Zadnjič je bilo prav grozljivo videti, da na nobenem od travnikov, ki so bili nekoč polni barvitega cvetja, danes, na višku pomladi, ni niti (100%) enega cveta, niti ene rože, nič. Žalostno in nič kaj navdušujoče. Ne znam si niti predstavljati, kaj bodo na domačem polju videli moji otroci, ko odrastejo. Ko bi nas vsaj kmalu srečala ponovno pamet. Čim prej.

Prav neumno se mi zdi, da najlepše travnike danes opazujem samo še ob cestah, tam, kjer intenzivnega kmetijstva ni. Kakšen paradoks! Če si želiš doživeti prave pomladne travnike, pa brž v Bohinj na Festival alpskega cvetja, kjer imam ta petek, 9.6.2017 tudi fotografsko delavnico. Vabljeni!

Cerkniško jezero

Letos smo po nekaj letih zaradi drugih obveznosti izpustili obisk Zlatorogove pravljične dežele v Ukancu. Pa smo zato prvič obiskali dan Notranjskega regijskega parka ob Cerkniškem jezeru. Ne vem zakaj, ampak meni osebno se te prireditve kljub trudu nikoli prav posebno ne dopadejo. Veliko bolje se počutim nekje na samem, stran od množice, kjer se sliši ptičje petje. Prav zato smo se bolj kot ne hitro podali na prostrana travišča jezera in na njegovo obalo, kjer smo spoznavali jezero v pravem pomenu besede. Prvič sem videl močvirskega mečka (čudovita roža), poletnega velikega zvončka in še kaj. Otroci pa so raziskovali plitve dele tega našega najbolj skrivnostnega jezera. Potem pa še obisk razgledne Slivnice in kot ponavadi smo se domov vrnili že dolgo po sončnem zahodu.

Jaka Primožič

Verjetno je trajalo kakšno leto, mogoče malce manj, da smo se uskladili za termin fotografiranja. Bratranec Edo me je prosil, če bi fotografiral kolesarskega mladinskega upa, ki je slučajno sin sestre Edijeve prve žene (tudi edine). Pa je bilo krivo vreme, pa moje obveznosti, pa Jaka na pripravah, pa Edo na pripravah, pa zima, pa … Potem pa čudovit pomladni dan, Besnica, Jamnik, krasna družba in motivacija za delo. Verjetno je bilo prvič, da sem fotografiral športnika, zato ni presežkov, je bilo pa samo druženje presežek, kar edino šteje ob koncu dneva. O Jaku in njegovi neverjetni predanosti pa prosim, da si preberete članek: http://www.lukazoja.si/?p=8473

Tacen 2017

Letošnje evropsko prvenstvo slalomistov v Tacnu je bilo eno lepših, odkar spremljam ta šport. Izjemno vzdušje, napeta tekma, veliko čustev in krasen ambient so dali piko na i temu lepemu športu. Šele ko neposredno ob progi spremljaš kajakaše in kanuiste, se zaveš, kako težak šport je to in kako velik vpliv ima trenutni vodni tok na izzid posamezne vožnje. Nisem imel posebnih fotografskih načrtov, a vseeno sem hotel tokrat ujeti utrip tekme na poseben način. Uporabil sem samo 50mm f1.4 in 24mm f1.4 objektiva in se pogosto z najmlajšim v roki ali med nogami potikal sem in tja po prizorišču.

Pomladna fotografska delavnica v Loški Koritnici in Trenti

Tudi letos bom v okviru delavnic, ki jih organizira Javni zavod Triglavski narodni park vodil dvodnevno fotografsko delavnico v Loški koritnici in Trenti.

Javni zavod Triglavski narodni park v okviru naravoslovnih Belarjevih dni organizira 2-dnevno fotografsko delavnico v Loški Koritnici in Trenti. Belarjevi dnevi so naravoslovno izobraževalni dnevi, ki vsako leto potekajo na Soški poti v Trenti. Tudi letos bomo dogodek, ki je sicer namenjen otrokom, popestrili z izvedbo fotografske delavnice. Konec maja je pomlad v Trenti in Loški Koritnici v polnem razmahu, dnevi so topli, spremljala nas bodo čudovite alpske reke, slapovi, neokrnjeni gozdovi, izjemna kulturna krajina in kulisa Julijskih Alp. Fotografskih motivov ne bo manjkalo.

Datum: 23.-24.5.2017 (začetek delavnice v torek ob 6.30, zaključek v sredo ob 17.00)
Zborno mesto: informacijsko središče Triglavska roža na Bledu (ob 6.30) ali parkirišče pri mostu čez Mangartski potok – pri Mlinču (ob 8.30)
Cena delavnice: brezplačno vodenje in organizacija fotodelavnice
Nočitev: nočitev je organizirana v okviru kapacitet Triglavskega narodnega parka, cena nočitve je 20€.
Prehrana: stroške prehrane nosi vsak udeleženec sam (v Trenti je trgovina in gostilna)
Potrebna oprema: fotoaparat in dodatna oprema (polnilec baterij, objektivi, filtri, …), stativ, planinska obutev, topla oblačila.

Podrobnejši program
Torek, 23.5.2017
Zbor udeležencev ob 6.30 uri pred Informacijskim središčem Triglavska roža na Bledu ali ob 8.30 uri pri mostu čez Mangartski potok – pri Mlinču. Vožnja prek Predela v Loško Koritnico. Na poti se bomo ustavili na Zelencih, izviru Save Dolinke. Naslednji postanek bo slap Zaročenca na reki Predilnici. Sledil bo obisk doline Možnice s čudovito reko Nemčljo in njenimi koriti. Po obisku Možnice se bomo zapeljali v Trento, kjer bo čas za kosilo in počitek. Popoldne je predviden fotografski izlet v dolino Zadnjice.
Sreda, 24.5.2017
Zgodaj zjutraj se bomo podali na razgledno točko nad Sočo. Po jutranjem fotografiranju sledi zajtrk. Dopoldne bo čas za odkrivanje zanimivih kotičkov Trente. V kolikor nam bo ostalo še kaj časa, bomo po kosilu pregledali fotografije in jih na kratko pokomentirali. Sledi zaključek in vožnja nazaj čez Vršič na Bled.
Opomba: Program je okviren in ga bo možno glede na vremenske razmere, svetlobne pogoje in želje celotne skupine tudi prilagajati ali spreminjati.

Prijave se sprejemajo na elektronski naslov: ales.zdesar@tnp.gov.si oz. na telefonski št. 031670247, najkasneje do ponedeljka, 22.5.2017.

Zemlja, naš dom

Spoznavanje našega edinega doma, planeta Zemlja, je razburljivo početje. Razumevanje, da je naš dom planet Zemlja in da to ni le naše stanovanje, hiša,… je ključnega pomena za dojemanje in spoštovanje sočloveka, ne glede na raso, vero, starost, celino ter za dojemanje narave, kot najvišjo vrednoto, ki nam je sploh omogočila življenje in trenutek, ki je na fotografiji. Biti hvaležen je včasih prav lep občutek.

Večvrednostni odnosi

Zadnjič mi je nek znanec ob pivu razložil njegovo dojemanje vegetarianstva in na sploh odnosa do živali in rastlin. Dejal je, da smo vrednostno gledano ljudje na vrhu zaradi največje stopnje zavesti. Živali imajo nižjo zavest od ljudi, vendar višjo od rastlin, zato jih ne uživa za hrano. Rastline pa so brez zavesti, zato zlahka pogrešljive. Žal sva zaključila debato potem, ko sem mu hotel razložiti, da je življenje človeka, živali in rastline popolnoma enakovredno. Življenje je ali pa ga ni, pri vseh živih bitjih. Še težje pa mu je bilo dojeti, da je za življenje enako vredna tudi neživa narava. Pa sem ga vprašal, kako bi dihal, če ne bi bilo kisika in kaj bi jedel, če ne bi bilo prsti. Odnos do življenja je potrebno dojemati kot sprejemanje in spoštovanje drugačnosti, sprejemanja vsega in vseh, tudi sebe in ne s stališča medijskih vrednot zahodne civilizacije.

Toplo pa priporočam v branje tudi tekst o odnosih Iztoka Geistra: http://www.gore-ljudje.net/novosti/133652/