Izleti

Iskanje meteorita v okolici Novega mesta

Namesto na Komni, sem pristal v Mirni peči. Saj tudi meteorit, ki je na ozemlje Slovenije padel 28.2. letos, ni vedel, da bo pristal tu nekje v bližini. Na Bojanovem blogu sem zasledil, da bo to soboto organizirana iskalna akcija, zato sem nagovoril še Nejca, on pa sošolca. Pa smo šli, iskat nekaj, kar je priletelo iz vesolja. Najbolj sem užival v navdušenju dveh tretješolcev, njuni domišljiji, naivnosti in prikupni nevednosti.

Dobili smo se pred osnovno šolo v Mirni peči, kjer je Bojan v uvodu predstavil način iskanja po skupinah in 500 metrskih kvadrantih.

Bog ve, če bi sploh kdaj v življenju obiskal te kraje, če ne bi v ta okoliš padli koščki razpadlega meteorita. Verjetno ne. Zato je bilo kljub temu, da nam ni uspelo najti niti koščka, iskanje zanimivo. Pokrajina pa tudi. Prav lep dan je bil. Še lepši pa naslednji, ko smo zvedeli, da so dobrih 300m od kraja, kjer je iskala naša skupina, že pred dnevi našli kos meteorita. Kar je potrdilo izračune padca in določitev območja iskanja.

To so v bistvu zelo lepi trenutki za znanost, za poznavanje delovanja narave. Vse dni sem z zanimanjem spremljal dogajanje in objave, potem pa sem na MMC-jevi strani prebral novico o najdbi meteorita, pod katero je bilo za tako novico neverjetno veliko komentarjev. In sem jih prebral. Neverjetno, kaj ljudje mislijo in pišejo. Od kritik na Bojana in njegov edini pravi namen nabiranja medijske pozornosti, do nerazumljivih lastniških pravic do meterorita. Prav simpatičen narod smo.

Sezona 2020

… se je začela zgodaj. Sredi februarja. Tudi ni slabo. Mesečev zaliv in Savudrija.

Kamenjak

Dvodnevno novoletno potepanje po Kamenjaku je pomenilo priklapljanje naše duše nazaj k surovi, preprosti, dišeči, vetrovni, šumeči, občutljivi, a vseeno močni naravi. Ko začutiš, da si.

Brijoni za prvi dan novega leta

Prvi dan novega leta smo preživeli na safariju otočja Brioni. Če se ne motim, sem bil sploh prvič na Brionih. Brijoni so eden izmed osmih narodnih parkov na Hrvaškem. 13 otočkov je bilo od nekdaj privlačno za eminentne goste in je več kot 100 let že namenjeno za turizem. Zato ne preseneča, da je prvotna narava večinoma preoblikovana. Namesto avtohtonih živali se tod pasejo zebre, sloni, jeleni lopatarji. Ampak bil je pa prelep dan.

Rogla

Rogla. Pot med krošnjami. Mešani občutki. Izjemna arhitektura, povprečno doživetje, dobra interpretacija narave. Ali je taka infrastruktura res potrebna? Z vidika turizma zagotovo. Ali bo to prispevek k drugačnemu razumevanju narave in odnosa do nje, pa težko verjamem. Za večino je to samo lep nedeljski izlet v kombinaciji s kavico v hotelu in kratkim sprehodom. Motoriziran obisk Rogle pa se bo večkratno povečal. Ampak vseeno je to glede na svet, v katerem živimo, turistični razvoj in razcvet prostočasnih dejavnosti, normalna investicija. Kaj pa običajni sprehod po gozdu? A to ni več doživetje?

Zgornje besede ne bi napisal, če ne bi imel osebnih izkušenj. Če se je namreč ob obisku poti med krošnjami kar trlo od ljudi (čez cel dan), pa je lahko človek le korak stran skoraj sam hodil po odlično urejeni škratovi poti, kjer je stik z gozdom bistveno intenzivnejši. Priporočam.

Dolina Glinščice

Poljub fliša in apnenca je rodil dolino Glinščice, ki si jo danes delita Italija in Slovenija. Medtem ko reka Glinščica v Sloveniji teče večinoma po flišu, pa v Italiji teče v celoti po apnencu.

Prisotnost in različne lastnosti obeh kamnin so spretno uporabili tudi pri gradnji nekdanje železniške proge, ki poteka visoko nad desnim bregom reke. Izjemno tankočutno vtkana arhitektura v naravno okolje!

Tokrat smo jo ubrali peš, kmalu s kolesom, prav gotovo v prihodnje tudi s plezalnim pasom in vrvjo.

Bistvo se skriva v detajlih in Glinščica jih ima kar nekaj 🙂

Morči

Velika planina

Gozdne sladkarije

Barvit, da ga mama najde

Tudi brez drona se da

V pravi smeri?

Kosilnice počivajo

1:1

Živo – neživo

Arhitektura, ki posnema naravno okolje

Mlekarna

Oštevilčena brezosebnost

Vodni relief

Skromnost bi se lahko prenesla tudi v dolino

Videti, ne samo gledati

Tehtnica ne laže. Ena jagoda se je nesramno zredila.

Zgornjesavski vikend

08.06.2019

Odnos in spoštovanje do česarkoli lahko zgradiš le v primeru, da zadevo spoznaš dovolj dobro, da začneš do nje nekaj čutiti, jo razumeti. Da jo izkusiš. Lahko te pritegne, lahko pa tudi ne. Lahko zgradiš pozitiven, lahko negativen odnos.

Gradnja odnosa prek izkušenj

Zdi se mi prav, da otrokom omogočimo graditi odnose, ne samo pozitivne, tudi negativne. Skozi izkušnje. Za katere se je potrebno tudi potruditi. Čeprav je včasih prepričevanje težko, pa se vedno znova izkaže, da so otroci vedno, ko morajo vložiti več truda, kot mislijo, da je prav, zadovoljni, saj spoznajo, da je trud poplačan, vreden in so pogosto presenečeni nad dejstvom, da zmorejo. Da lahko.

Gozdna učna pot

Lep pomladni vikend smo izkoristili za spoznavanje Zgornjesavske doline in Belopeških jezer. Peš in s kolesom. Lepo domovino imamo. Naši otroci to že počasi čutijo.

V vodnem kraljestvu

Slapovi pridejo in grejo, so samo trenutek, podobno kot naše življenje

Vodo si delimo, vode si ne prisvajamo

Življenjski sopotniki

Plastično doživljanje narave. Kdo ima večjo pravico? Posameznik na SUP-u ali več ljudi, ki bi radi doživeli naravo brez SUP-a? Kaj je javni interes?

Skalni velikani nad gozdnimi velikani

Konec dneva. Konec tudi za nekdanji način urejanja kulturne krajine

Trajnostna mobilnost, ki jo vztrajno izriva netrajnostna baterijska prihodnost

Čakajoč na tovor

Začetek najdaljše vodne poti

Nekdo ni škrtaril z zeleno barvo

Skok čez mejo

02.06.2019

Namesto darila, izlet. Ali pa kar oboje. Za Gajinih deset let smo si omislili preživeti dan tako, kot v povprečju izgleda naše življenje. Vedno naokrog, vedno na poti, vedno v spoznavanju sveta okrog sebe. Zajtrk smo imeli kar nad Podkorenom, s čudovito kuliso v ozadju.

Dober tek

Nad Beljakom …

… se ponosno dviguje grad Landskron, kjer prirejajo zanimive predstave z ujedami. Redko, če sploh kdaj, ima človek možnost v živo videti, kako lovijo ujede, kako tiho leti sova, kako hiter je sokol, kako iznajdljivi so orli, kako … Spoštovanje do teh čudovitih živali.

Le korak stran od gradu se nahaja še t.i. grič opic. Gre za ograjeno območje japonskih makakijev, ki si jih je možno čisto od blizu spoznati z vodičem.

Vračanje nazaj proti Sloveniji smo popestrili s skokom v termalno naravno vodo pod Dobračem (Maibachl). V gozdičku tik ob Beljaku pod Dobračem se nahaja potok z 28 stopinjami celzija. Krasen ambient so popestrile zelene pomladne bukve.

Še vedno pa je ostal čas za popoldansko praznovanje 🙂