Fotografija / Photography

Jaka Primožič

Verjetno je trajalo kakšno leto, mogoče malce manj, da smo se uskladili za termin fotografiranja. Bratranec Edo me je prosil, če bi fotografiral kolesarskega mladinskega upa, ki je slučajno sin sestre Edijeve prve žene (tudi edine). Pa je bilo krivo vreme, pa moje obveznosti, pa Jaka na pripravah, pa Edo na pripravah, pa zima, pa … Potem pa čudovit pomladni dan, Besnica, Jamnik, krasna družba in motivacija za delo. Verjetno je bilo prvič, da sem fotografiral športnika, zato ni presežkov, je bilo pa samo druženje presežek, kar edino šteje ob koncu dneva. O Jaku in njegovi neverjetni predanosti pa prosim, da si preberete članek: http://www.lukazoja.si/?p=8473

Tacen 2017

Letošnje evropsko prvenstvo slalomistov v Tacnu je bilo eno lepših, odkar spremljam ta šport. Izjemno vzdušje, napeta tekma, veliko čustev in krasen ambient so dali piko na i temu lepemu športu. Šele ko neposredno ob progi spremljaš kajakaše in kanuiste, se zaveš, kako težak šport je to in kako velik vpliv ima trenutni vodni tok na izzid posamezne vožnje. Nisem imel posebnih fotografskih načrtov, a vseeno sem hotel tokrat ujeti utrip tekme na poseben način. Uporabil sem samo 50mm f1.4 in 24mm f1.4 objektiva in se pogosto z najmlajšim v roki ali med nogami potikal sem in tja po prizorišču.

Pomladna fotografska delavnica v Loški Koritnici in Trenti

Tudi letos bom v okviru delavnic, ki jih organizira Javni zavod Triglavski narodni park vodil dvodnevno fotografsko delavnico v Loški koritnici in Trenti.

Javni zavod Triglavski narodni park v okviru naravoslovnih Belarjevih dni organizira 2-dnevno fotografsko delavnico v Loški Koritnici in Trenti. Belarjevi dnevi so naravoslovno izobraževalni dnevi, ki vsako leto potekajo na Soški poti v Trenti. Tudi letos bomo dogodek, ki je sicer namenjen otrokom, popestrili z izvedbo fotografske delavnice. Konec maja je pomlad v Trenti in Loški Koritnici v polnem razmahu, dnevi so topli, spremljala nas bodo čudovite alpske reke, slapovi, neokrnjeni gozdovi, izjemna kulturna krajina in kulisa Julijskih Alp. Fotografskih motivov ne bo manjkalo.

Datum: 23.-24.5.2017 (začetek delavnice v torek ob 6.30, zaključek v sredo ob 17.00)
Zborno mesto: informacijsko središče Triglavska roža na Bledu (ob 6.30) ali parkirišče pri mostu čez Mangartski potok – pri Mlinču (ob 8.30)
Cena delavnice: brezplačno vodenje in organizacija fotodelavnice
Nočitev: nočitev je organizirana v okviru kapacitet Triglavskega narodnega parka, cena nočitve je 20€.
Prehrana: stroške prehrane nosi vsak udeleženec sam (v Trenti je trgovina in gostilna)
Potrebna oprema: fotoaparat in dodatna oprema (polnilec baterij, objektivi, filtri, …), stativ, planinska obutev, topla oblačila.

Podrobnejši program
Torek, 23.5.2017
Zbor udeležencev ob 6.30 uri pred Informacijskim središčem Triglavska roža na Bledu ali ob 8.30 uri pri mostu čez Mangartski potok – pri Mlinču. Vožnja prek Predela v Loško Koritnico. Na poti se bomo ustavili na Zelencih, izviru Save Dolinke. Naslednji postanek bo slap Zaročenca na reki Predilnici. Sledil bo obisk doline Možnice s čudovito reko Nemčljo in njenimi koriti. Po obisku Možnice se bomo zapeljali v Trento, kjer bo čas za kosilo in počitek. Popoldne je predviden fotografski izlet v dolino Zadnjice.
Sreda, 24.5.2017
Zgodaj zjutraj se bomo podali na razgledno točko nad Sočo. Po jutranjem fotografiranju sledi zajtrk. Dopoldne bo čas za odkrivanje zanimivih kotičkov Trente. V kolikor nam bo ostalo še kaj časa, bomo po kosilu pregledali fotografije in jih na kratko pokomentirali. Sledi zaključek in vožnja nazaj čez Vršič na Bled.
Opomba: Program je okviren in ga bo možno glede na vremenske razmere, svetlobne pogoje in želje celotne skupine tudi prilagajati ali spreminjati.

Prijave se sprejemajo na elektronski naslov: ales.zdesar@tnp.gov.si oz. na telefonski št. 031670247, najkasneje do ponedeljka, 22.5.2017.

Zemlja, naš dom

Spoznavanje našega edinega doma, planeta Zemlja, je razburljivo početje. Razumevanje, da je naš dom planet Zemlja in da to ni le naše stanovanje, hiša,… je ključnega pomena za dojemanje in spoštovanje sočloveka, ne glede na raso, vero, starost, celino ter za dojemanje narave, kot najvišjo vrednoto, ki nam je sploh omogočila življenje in trenutek, ki je na fotografiji. Biti hvaležen je včasih prav lep občutek.

Večvrednostni odnosi

Zadnjič mi je nek znanec ob pivu razložil njegovo dojemanje vegetarianstva in na sploh odnosa do živali in rastlin. Dejal je, da smo vrednostno gledano ljudje na vrhu zaradi največje stopnje zavesti. Živali imajo nižjo zavest od ljudi, vendar višjo od rastlin, zato jih ne uživa za hrano. Rastline pa so brez zavesti, zato zlahka pogrešljive. Žal sva zaključila debato potem, ko sem mu hotel razložiti, da je življenje človeka, živali in rastline popolnoma enakovredno. Življenje je ali pa ga ni, pri vseh živih bitjih. Še težje pa mu je bilo dojeti, da je za življenje enako vredna tudi neživa narava. Pa sem ga vprašal, kako bi dihal, če ne bi bilo kisika in kaj bi jedel, če ne bi bilo prsti. Odnos do življenja je potrebno dojemati kot sprejemanje in spoštovanje drugačnosti, sprejemanja vsega in vseh, tudi sebe in ne s stališča medijskih vrednot zahodne civilizacije.

Toplo pa priporočam v branje tudi tekst o odnosih Iztoka Geistra: http://www.gore-ljudje.net/novosti/133652/

Plavški rovt

Neverjetno je danes spremljati, koliko dogodkov in prireditev je čez vikend zato, da bi ljudje kam lahko šli, kaj doživeli in se kaj naučili. Predvsem pa zato, da bi kaj zapravili. Seveda ni vedno in povsod tako, a nekako se ne morem znebiti tega občutka. Verjetno si veliko ljudi, tudi staršev misli, kaj pa bom počel npr. na Plavškem rovtu, gledal narcise al kaj? Saj se nič ne dogaja, kaj pa naj tam počnem? Še na kavo ne morem. Kr neki. No, lahko pa je to tudi edinstven družinski dan, preživet v čudovitem okolju. Čas, ko smo z otroki in partnerjem skupaj v nepredstavljivo lepem okolju. Kjer se lahko naučimo, da je možen kompromis med človeškim izkoriščanjem narave in njenim preživetjem. Kjer lahko otrokom omogočimo tekanje po travnikih, kjer lahko spozna murna, v roke prime paglavca, opazuje čebele, kjer spozna tudi omejitve pri trganju cvetja in zakaj je temu tako. Takih stvari se v šoli ne naučijo, to je “real life”.

April

April je čudovit mesec, ker prinaša barve, prinaša spremembe, vse cveti, dežuje, sonce dobiva na moči, …

Najlepši prizori so v gozdu, ko zelena barva počasi prodira in ustvarja neverjetne kontraste.

April je praviloma zelo vodnat mesec, zato par besed o vodi:
“Don’t just admire beauty of streams and rivers by watching them. Go on and touch the water, look under stones to see life, feel the power of moving water, try to understand behavior. This way you will learn to respect water, life inside and beside it. And you’ll never again ask yourself why we need to protect it.”

Torej, čas za izlet, za učenje, za igro, za spoznanja.

Rumeni labodi

Te dni so travniki med Kranjem in Golnikom prepolni cvetočega regrata. Pogosto na teh travnikih lahko opazuješ srnjad, ujede, včasih štorklje, čaplje. A te dni se na rumeni preprogi pasejo (dobesedno) štirje labodi. Neverjeten in absolutno nepričakovan prizor.

Kraški rob in Otlica

Tam, kjer je doma burja, tam, kjer je doma najdaljši slovenski skalni greben, tam, kjer je doma kraški kamen, kjer voda pride in gre skoraj istočasno, tam, kjer je ptičje petje še vedno glasnejše od zvoka avtomobila, kjer alpsko cvetje prehiteva čas cvetenja, navedenega v knjigah, tam, kjer veje dreves rastejo le na eni strani. Kraški rob. Izjemen košček naše čudovite Slovenije.

Lahko greš na pol urni sprehod, lahko pa hodiš dneve in dneve na tem pomolu, na tem nekdanjem morskem dnu.

Idealno za potepanje z majhnimi otroki, za spoznavanje planinskih poti, raziskovanje cvetja, obisk naravnih posebnosti. Za poplezavanje po skalah. Nenazadnje tudi za to, da se končno spoznate z burjo.

Zmanjkalo je le časa za spoznavanje ljudi, domačinov. Upam, da pride tudi to na vrsto. Ob naslednjem obisku.

Zgodnja pomlad

Opazil sem, da letos sploh še nisem objavil nobenih zgodnjepomladanskih fotografij. Gre za čas v letu, ki je za fotografa ekstremno neprijazen. Manjka namreč osnovna začimba, barve! A vseeno se da z malce improvizacije, uporabe tehnike in predvsem svetlobe in vzdušja, narediti kakšno dobro fotografijo. Pripenjam nekaj letošnjih posnetkov.

Kranjsko polje s Šmarjetne gore.

Jutra in večeri. Letos sem se začel igrati z zelo dolgimi ekspozicijskimi časi, pri katerih imam zaklop na fotoaparatu odprt tudi več minut.

Prihod prvih pomladnih gozdnih prebivalcev. Letos sem s fotografijo zvončkov tudi sam zelo zadovoljen. Najljubša spomladanska cvetlica pa zame ostaja jetrnik.

Dolina Radovne z meni eno najljubših rek in prijetnim presenečenjem – srečanje s hermelinom

Letos je pozimi Peričnik resnično kraljeval v izjemni ledeni podobi, a nič manj lep ni tudi zgodaj spomladi. Spodnja fotografija je narejena dopoldne ob jasnem dnevu, s 15 sekundno ekspozicijo. Brez polarizatorja in ND filtra take fotografije ni mogoče narediti.

Zadnja fotografija pa ni iz domačih logov, ampak iz Nemčije, iz pokrajine Voralberg, kjer sem bil na srečanju zavarovanih območij v Alpah. Bil je lep zaključek letošnjega marca.