Fotografska posvetovalnica

Fotografska posvetovalnica 8

Da ne bodo te posvetovalnice blazno resne, jih tokrat začenjam s posnetkom.

Te fotografske posvetovalnice so mi v bistvu kar v veselje. Deliti znanje, pa ne prav tako zelo resno in strokovno, je namreč prav zabavno. Tokrat par besed o tem, kako posneti fotografijo, ki bo ostra v celoti, pri tem pa je ospredje zelo blizu, ozadje pa precej daleč. V takih primerih tudi najbolj zaprta zaslonka (večja globinska ostrina) ne pomaga. Vedno se pri tem pojavi tudi vprašanje, kje sploh ostriti, spredaj ali zadaj. Rešitev se skriva v tem, da je najbolje, da naredimo vsaj dva, še bolje pa tri ali več posnetkov, pri čemer ostrimo enkrat spredaj, drugič v sredini in potem še v ozadju. Potem pa to lepo združimo v računalniškem programu.

Primer, ko je izostreno ozadje (sveče), spredaj pa je listje neostro

Če pa izostrimo listje, pa je ozadje manj ostro. V obeh primerih je bila zaslonka kar lepo zaprta (f11).

Kako potem različno izostrene fotografije dati skupaj in jih ustrezno obdelati, pa je zelo lepo obrazloženo v spodnjem posnetku, nekje od 4:00 minute dalje, splača pa se pogledati tudi začetni del.

Evo, spodaj pa še končni izdelek.

Povezava na ostale Fotografske posvetovalnice

Fotografska posvetovalnica 7

Učenje je potrebno za spoznavanje. Znanje je potrebno za ustvarjanje odnosov. Odnosi so potrebni za spoštovanje. Spoštovanje je potrebno za ljubezen. Ljubezen je potrebna za varovanje. Krog sklenjen.

Fotografija je odlično orodje za sklenitev kroga, hkrati je čudovita tudi zato, ker se nikoli ne nehaš učiti, ker so vedno znova novi izzivi, ker ni nikoli nič povsem enako (svetloba, motivi, …). Ena najboljših tehnik oz. načinov za učenje novih stvari pri fotografiji je makro fotografija. Pa ne mislim tista klasična 1:1 makro fotografija. Govorim o makro fotografiji, ki jo lahko izvajamo tudi s kakšnimi kvazi makro objektivi, ki gredo do največ 1:2 ali celo manj. Tudi s kakšnimi klasičnimi zoom objektivi. Bistvo je v tem, da skušamo nekje na zelo majhnem območju poiskati zanimive motive, ki jih v vsakdanu sploh ne opazimo. Na ta način se učimo opazovati tisti svet okrog nas, ki nam je popolnoma neznan in zato toliko bolj zanimiv, skrivnosten, navdihujoč.

dscf3779-3

Tovrstna fotografija nas sili k učenju in izbiri prave kompozicije, iskanju motivov, ki povedo nekaj več, učenju globinske ostrine. Hitro spoznamo, zakaj in kako zelo pomemben je pri fotografiji stativ in kaj vse je potrebno narediti, če ga nimamo pri sebi, da posnetek uspe.

dscf3786-5

Sili nas k iskanju tiste idealne, pogosto lepo razpršene svetlobe, zato kmalu ugotovimo, da je oblačno vreme ali senca najbolj ugodna za tovrstno fotografijo. Tudi čas med ali takoj pod dežju je naravnost čudovito ustvarjalno okolje.

dscf3780-4

Makro fotografija (lahko tudi fotografija detajlov) nas sili k razmišljanju o barvnih kontrastih in njihovi uporabi.

dscf3788-6

Uči nas uporabe tehnik, kjer s pravilno izbiro motiva in kompozicije izločimo tisto, kar je moteče ali pa zapolnimo okvir fotografije v celoti z izbarnim motivom.

dscf3799-10

dscf3771-1

Nenazadnje nam omogoči spoznati odnose med živimi organizmi in neživo naravo. S tem gradimo spoštovanje do narave, kar nezavedno pripelje do tega, sa smo jo pripravljeni tudi varovati, saj nam postane jasno, kako pomembna je. Tudi odnose med živimi bitji in neživo naravo (za to se pravilno uporablja izraz ekologija) lahko prikažemo na fotografiji.

dscf3801-11

V bistvu lahko ugotovim, da se z makro fotografijo naučiš prav vse bistvene elemente fotografije, zato je po mojem mnenju izreden pripomoček za vse druge fotografske zvrsti. Garantirano je makro fotografija tudi odlična brezplačna meditacija.

Vse fotografije narejene v majhnem gozdičku v Topolšici, v razdalji 20m. Vse slikano iz roke (zato večinoma tudi majhna globinska ostrina) z neverjetnim Fujijevim 60mm f2.4 makro objektivom.

Fotografska posvetovalnica 6

Mnogi fotografi se v procesu učenja, spoznavanja in ukvarjanja s fotografijo močno trudijo, da bi bili drugačni, edinstveni, prepoznavni. Verjetno sem tudi sam med njimi. A če pogledam svoj portfolio, ugotovim, da moji edinstvenosti velikoooooo manjka. V prvi vrsti nimam nobenega reda, ne držim se nobenega stila, nisem ne pokrajinski, ne poročni, ne portretni, ne reportažni fotograf. Vse in nič. Težko se je držati tudi modrega pregovora: “Manj je več.” Želimo biti všečni, ljudem želimo pokazati naše “hude umetnine”, zato namesto eno fotografijo na teden ali mesec, objavimo 10 fotk/dan. Škoda, da ne obstaja medijska policija, ki bi me gladko kaznovala zaradi prehitre vožnje. Hitrost v fotografiji pa pogosto pomeni tudi manj kakovosti. No, kakorkoli. Opisal sem nekaj svojih težav, v katerih pa se, v to sem trdno prepričan, vidi veliko ljudi, ki se na kakršenkoli način ukvarja s fotografijo.

Tudi oprema nam na poti proti edinstvenosti ne bo veliko pomagala. Ker z nakupom top opreme, ne bomo nič drugačni od tistih, ki top opremo imajo. Ostane torej le še tista oguljena fraza, da je “itak” vse v glavi. Jaz osebno bi na kratko rekel, da je bistvo fotografije v občutkih. Če ti uspe tvoje občutke prenesti na fotografijo, potem je edinstvenost tu. Nihče namreč ne čuti in dojema okolice tako, kot jo znaš le ti. Občutki pa so mešanica tvojega karakterja, lastnosti, dojemanja, trenutnega razpoloženja, okolice, soljudi, … Obvladovanje tehnike fotografiranja ti pri procesu lahko bistveno pomaga. Sem pa tu pa tam naletel tudi na vrhunske fotografe, ki ob vprašanju, kateri objektiv uporabljajo, niso znali “iz prve” povedati ali 24mm ali 35mm objektiv?!?

Danes je vsaj pri pokrajinski fotografiji, pa tudi portretni, bistveni del končne fotografije, postprodukcija. To, kar danes fotografi znajo ustvariti iz fotografij, posnetih v .raw formatu, je nad mejo dojemljivega. A žal, tudi vse vrhunsko “speglane” fotografije, če nimajo nekaj več (glej tisto o občutkih), niso nič drugega, kot trenutno všečni posnetki. Ne znam vam povedati, kako naveličan sem vseh kičastih pokrajinskih posnetkov, z nepredstavljivo ostrino, najbolj norim sončnim zahodom “ever”, v “nulo” uravnoteženem ospredju in ozadju, navitih mavričnih barvah, … Pa sem sam isti! Vleče me ta svet všečnosti, a žal me ne zadovolji tako, kot bi si želel.

In kako veš, kateri posnetki so tvoji najboljši, odražajo tvoje občutke in so edinstveni, drugačni od drugih? Najprej moraš iz glave odvrniti željo po všečnosti in gledati na svoje fotografije na način, da bi bile všečne čim večji množici ljudi. Poišči tiste posnetke, ob katerih začutiš nekaj več. Kjer iskreno čutiš, da izražajo del tebe. Išči tiste posnetke, na katerih so motivi, ki so te ob fotografiranju “poklicali” (podobno, kot alpiniste pokliče gora), te našli sami od sebe. Nič ni narobe, če so ti posnetki tehnično slabši, saj imaš za izboljšavo tehničnega znanja še čas. Če boš našel te posnetke, potem si na najboljši poti, da postaneš drugačen od drugih (kar v bistvu že tako ali tako si), vsaj v fotografskem smislu. Sledijo koraki, o katerih pa ti jaz, dragi bralec, glede na začetne stavke, žal ne morem še pomagati.

Za primer je spodaj nekaj fotografij, ki izražajo moje občutke do narave. Toliko trenutno zmorem, imam pa še vrsto let za učenje. In to je najlepši del fotografskega potovanja.

fotka_long_edge_40cm_01

fotka_long_edge_40cm_02

fotka_long_edge_40cm_03

fotka_long_edge_40cm_04

fotka_long_edge_40cm_05

fotka_long_edge_40cm_06

fotka_long_edge_40cm_07

fotka_long_edge_40cm_08

fotka_long_edge_40cm_09

Triglavski narodni park

fotka_long_edge_40cm_11

fotka_long_edge_40cm_12

fotka_long_edge_40cm_13

fotka_long_edge_40cm_14

fotka_long_edge_40cm_15

fotka_long_edge_70cm_1

fotka_long_edge_70cm_2

fotka_long_edge_70cm_3

Fotografska posvetovalnica 5

Tokrat predstavljam en fotografski trik, ki vam bo popestril kakšen lep fotografski dan. Pa mogoče vzpodbudil malce kreativnosti v vas. Osebno sem se že večkrat odločal, da bi si kupil ND (neutral density; nevtralni sivinski filtri) filter. Omenjeni filtri so namenjeni zatemnitvi objektiva, da dosežemo čim daljše čase osvetlitve in s tem posebne efekte na fotografiji (potujoče oblake, svileno vodo, …). Zaradi visokih cen in dejstva, da bi tovrstni efekt uporabljal le redko, sem se odločil, da poskusim improvizirati. Pred dnevi sem naletel na odličen članek, ki me je spodbudil, da sem šel v Merkur po fotografsko opremo: klik na članek 

Torej, kupil sem zaščitno steklo za varjenje (cca 3€), odrezal dva kosa elastike in odšel na polje.

20160713-DSCF9440-2

Za prvič se mi je posnetek zdel prav simpatičen, zato sem v naslednjih dneh poskusil še nekajkrat, pri čemer sem v nasprotju s prvim poskusom, ko sem uporabil širokokotni objektiv (24mm), uporabil zoom (27-200) in fiksnega 90mm. Ugotovil sem, da je uporaba zaščitnega stekla možna le s širokokotnim fiksnim objektivom (najboljša varianta) ali pa s širokokotnim zoom objektivom, pri čemer uporabljamo le najširši kot. Pri daljših goriščnicah žal pride do rahlega premikanja stekla zaradi “odlične” stabilizacije z elastiko, kar povzroči, da fotografije niso ostre. Pri zoomu pa je težava ta, da elastika premakne zoom in potem dobimo mineštro.

DSC_0254

Dodatno je potrebno vedeti tudi, da ima steklo popolnoma zelenkast odtenek, zato je najbolje fotografirati (in razmišljati) v črno-beli tehniki, kar pa ni slabo, saj se boste morali zaradi tega naučiti vsaj osnove črnobele fotografije. Sicer je možno s popravki beline (WB) dobiti primarne barve nazaj, vendar je za moje pojme dela absolutno preveč. Verjetno se boste tu pa tam lovili tudi z ostrenjem, a takrat si lahko pomagate z ročnimi nastavitvami in povečavo predogleda motiva na ekranu.

Uporabljena foto oprema: Fujifilm X-T10, Fujinon 16mm f1.4

Tule pa še kratek včerajšnji video o uporabi opisane tehnike ob Soči. Spodaj pa tudi rezultat.

DSCF9735

Fotografska posvetovalnica 4

Resnično sem si želel, da bi bila ta teden fotografska delavnica na Voglu, saj so snežne razmere idealne za kakšno super zimsko fotografijo. Žal zaradi neugodnega vremena (dež in sneg, megla, difuzna svetloba) ni imelo smisla izpeljati delavnico. Bom pa tole objavo izkoristil za nekaj drobnih nasvetov, kako fotografirati v zasneženi pokrajini takrat, ko je vreme oblačno, megleno, svetloba difuzna, … Ti posnetki so nastali včeraj, 18.2.2016.

DSCF2984

Kot prvo morate najprej svet okoli sebe začutiti. Zato je vedno dobro, da opravite najprej kakšen sprehod, greste na kakšen hrib, … Tako boste lažje začutili pokrajino in se prilagodili razmeram. Meni se ob meglenem, difuznem, oblačnem vremenu in snežni podlagi takoj porodi ideja, da bi namesto barvnih posnetkov, naredil črno bele. To pa zato, ker so kontrasti resnično močni in ker je ogromno beline, vse ostalo pa je v nerazločnih barvnih odtenkih.

DSCF3005

Tako vreme je kot nalašč tudi za lovljenje detajlov, kjer pa je ključ do upeha dobro izbrana kompozicija. Predvsem je potrebno razmišljati v smeri, da ne fotografiramo tistega, kar vidimo, ampak tisto, kar bi želeli, da je na fotografiji. Razmišljati je potrebno tako, kot gleda na svet vaš fotoaparat. Stopite bližje motivu ali pa ga približajte z zoom-om, odstranite moteče elemente iz okvirja fotografije, postavite motiv v tretjine slik, …

DSCF3014

Monotonost pokrajine presekajte s kakšno linijo.

DSCF3030

DSCF3026

Meglo in oblake uporabite za poudarjanje slojevitosti fotografije.

DSCF2983

Poigrajte se z linijami in sencami

DSCF2988

Če pa opazite kakšnega smučarja, ki ima oblačila z močnimi barvnimi odtenki, potem je čas tudi za kakšno barvno fotografijo.

DSCF3012

Na smučišču, kot je Vogel, pa seveda zlahka uporabimo kot motiv na fotografiji tako infrastrukturo, kot človeka.

DSCF3008-2

DSCF3003-2

DSCF3019-3

Bistvo pri fotografiranju zimske pokrajine pa je, da je potrebno nekaj več znanja pri nastavitvi fotoaparata, predvsem pri nastavitvah beline (WB – white balance) in pravilne ekspozicije. Ker je sneg bele barve, ima fotoaparat pogosto težave pravilno osvetliti in izbrati pravilno barvno temperaturo. Pogosto dobimo posnetke, ki so bodisi preveč plavih odtenkov ali pa je sneg siv. Pri tem igra ključno vlogo tudi kvaliteta fotoaparata. O vsem tem pa več na naslednji fotodelavnici v okviru Javnega zavoda Triglavski narodni park. Upam, da nam bo naslednji petek, 26.2.2016 vreme kaj bolj naklonjeno.

Fotografska posvetovalnica 3

V drugi posvetovalnici sem razglabljal o tem, kako malo je v fotografiji pomembno tehnično znanje in kako pomembno je resnično znanje fotografije, kar zavzema predvsem poznavanje svetlobe, motivov, kadriranja, lovljenja pravih emocij, trenutkov, globine, vzdušja.

Zgoraj navedeno se najbolj opazi takrat, ko svojim tečajnikom naročim, da prinesejo s seboj 5 do 10 po njihovem mnenju dobrih fotografij, ki jih potem pokomentiram pred celim razredom. Takrat je na dlani, da ljudje skušajo v začetni fazi svojega razvoja fotografije spraviti na fotografije vse tisto, kar jim je všeč in vse kar vidijo, pogosto pa so na fotografije čustveno navezani. Vse našteto je potrebno za dobro fotografijo, problem pa je v tem, da začetniki še ne znajo razmišljati kot fotografi. Fotograf namreč gleda na svet okoli sebe skozi fotoaparat, kar je nekaj popolnoma drugega, kot tisto, kar vidimo s prostim očesom.

Fotografija je izsek, v točno določen okvir ujet trenutek realnega sveta. In v ta okvir je potrebno zajeti realen svet tako, da bo všečno deloval, da bo prikazoval zgodbo, da bo nagovoril ljudi, njihova čustva, odnos. Fotografija mora biti torej uravnotežena. Lahko to dosežemo z enostavnimi pravili, ki ne delujejo le pri fotografiji, ampak tudi v slikarstvu, pa tudi drugje v kulturi in nenazadnje povsod v navidez kaotični naravi. Pravilo tretjin, globinska ostrina, zapolnitev okvirja, … Seveda odlično delujejo tudi fotografije, ki v ničemer ne upoštevajo ustaljenih pravil. A vseeno delujejo, ker imajo vsaj eno stvar, ki je pomembna za fotografijo (odlična svetloba, izraznost, vzdušje, emocijo, …).

Če se za konec za hip vrnem nazaj k tečajnikom in njihovim fotografijam. Največkrat so njihove fotografije takšne, da je bodisi vsega preveč na fotografiji (npr. portret ljubljene osebe, za njim pa kanta za smeti, iz glave pa v ozadju raste drog za javno razsvetljavo) ali pa je veliko nezanimivega prostora v okviru fotografije (npr. polovica fotografije je modro nebo brez oblačka). Najbolj pogosti motivi pa so sončni zahodi. Predvsem zato, ker ljudi sončni zahod spominja na lep čas preživet na morju. Ampak to ne naredi dobro fotografijo. Dobra fotografija sončnega zahoda je tista, kjer sončni zahod ni glavni motiv, ampak je le kulisa nekega portreta, hribov, dogodka, arhitekture, življenja, …

20160120-DSCF2492-5

Fotografska posvetovalnica 2

V prvi posvetovalnici sem težil z opremo. Tako pri sebi, predvsem pa pri skoraj vseh tečajnikih sem opazil, da veliko preveč časa in energije ljudje usmerjamo v opremo in v tehnično znanje. Veliko premalo pa v bistvo fotografije.

Je bistvo fotografije njena tehnična perfekcija? Kje pa! Bistvo fotografije je, da ljudem skozi fotografijo poveš zanimivo, osupljivo, pomembno zgodbo. Da jim preneseš občutke, ki si jih sam imel ob fotografiranju ali pa s fotografijo skušaš določene občutke zanetiti pri ljudeh.

Na vsakem tečaju torej ljudem svetujem, naj se ne obremenjujejo z opremo, ampak naj čim več fotografirajo in iščejo inspiracijo, iščejo svetlobo in uživajo. Naj fotografirajo tisto, kar jim je v življenju blizu, kar jih privlači, zanima.

Bistvo pa je, da ne fotografiraš tistega, kar vidiš, ampak tisto, kar čutiš. Ko boš znal spraviti svoje čustva na fotografijo, bodo nastale krasne fotke, obljubim. Je pa težko, priznam.

Marsikdo bo dejal, da veljajo za pokrajinsko fotografijo drugačne zakonitosti. Da morajo biti fotke ostre od roba do roba, da je možno narediti dober posnetek le ob najboljši svetlobi, z najboljšo opremo, … No ja. Za razglednice mogoče res, za vse ostalo pa niti slučajno.

Jaz čutim in vidim vodo tudi takole. Kako pa vi?

fotka_long_edge_40cm_01

fotka_long_edge_40cm_02

fotka_long_edge_40cm_07

fotka_long_edge_40cm_13

Fotografska posvetovalnica 1

V rubriki Fotografska posvetovalnica bom zbiral in objavljal blazno resne fotografske nasvete. Na internetu, v knjigah in na vsemogočih fotografskih tečajih je že vse vsaj milijonkrat razloženo, torej glede fotografije, fotografske opreme, fotografske umetnosti, … Tako, da ni nobenih izgovorov, da tisti, ki ta zapis berete, ne znate dobro fotografirati. V mislih imam tiste glave, ki želijo biti fotograf recimo že pet let, pa še vedno ne vedo, kaj je blenda. Vsaj en tak človeški primerek imam v širši družini (www.lukazoja.com).

peru&bolivija-149

Nasvete delim neznancem, prijateljem pa skret papir

OPREMA

Danes bomo par besed namenili opremi, ki je nujna za fotografijo. V osnovi torej o fotoaparatu. Pa ne bomo razglabljali o tem, kako je sestavljen fotoaparat, kako deluje, katere leče obstajajo, katere bliskavice, … Govorili bomo o izbiri opreme. Od vseh vprašanj na tečajih najbolj nerad slišim vprašanje: “Kakšen fotoaparat naj si kupim?”. Takrat se moram resnično zbrati, da odgovorim mirno in brez zbadljivk. Pa to vprašanje še ni zmagovalno. Dobil sem tudi že takega: “Kakšen fotoaparat naj si kupi moj mož?”

Mogoče je najbolj primeren odgovor, da si pač človek kupi tak fotoaparat, kakršne smuči ima oz. kolo. Če si rekreativec in greš 5-krat na leto na smučanje, potem verjetno ne boš kupil tekmovalne smuči (redke izjeme potrjujejo pravilo). Podobno je s kolesom. Mogoče je kolo še bolj primerljivo s fotografsko opremo, saj vrhunsko kolo stane približno toliko, kot vrhunska fotografska oprema. Razlika je le v tem, da se bo človek z vrhunskim kolesom zlahka peljal, z vrhunsko fotografsko opremo pa ne bo znal narediti niti enega dobrega posnetka, saj ni gumba za avtomatiko. Zanimivo, a resnično.

Je draga oprema tudi dovolj varna?

ODGOVOR NA VAŠE VPRAŠANJE POZNATE SAMI

Nihče vam ne more brez vsaj nekaterih “vhodnih” podatkov svetovati, kateri fotoaparat bi bilo najbolje kupiti. Danes je na trgu tako raznolika ponudba fotoaparatov in fotografske opreme, da je nakup postala prava muka. Po drugi strani pa se za vsakega, še tudi tako posebnega in zahtevnega kupca najde primerna oprema.

Preden se poglobim v nakupovalne nasvete, naj omenim, da smo Slovenci zelo zagreti fotografi. Tudi kar se tiče opreme. Zelo veliko je namreč ljudi, ki se povsem ljubiteljsko ukvarjajo s fotografijo, a imajo resnično vrhunsko in drago opremo. Mnogi med njimi jo znajo tudi zelo dobro uporabljati, mnogim pa tudi vrhunska tehnologija prav nič ne pomaga, saj nimajo nikakršnega fotografskega znanja. Iz tega izhaja tudi moj prvi nasvet. Najprej učenje s solidno opremo, potem pa akcija z vrhunsko, če seveda finance to omogočajo. Še najbolje je, da se skušate učiti s tisto, ki jo trenutno imate. Najbolj pogosta napaka začetnikov je namreč v tem, da mislijo, da bodo postali boljši fotografi, če bodo kupili boljšo opremo. Pri tem pozabljajo, da se tudi z opremo, ki jo trenutno imajo, niso spoznali. Niso niti prebrali priročnika, niso niti premaknili gumba iz “Auto” v “P”, kaj šele v “A” ali “M”. To je že eden od znakov, da človeka fotografija pravzaprav ne zanima in ga tudi z novo opremo ne bo, zato je nasvet, naj si ne kupujejo novega fotoaparata kar na mestu. Seveda kot povsod obstajajo tudi tu izjeme. Peščica ljudi je namreč povsem anti tehničnih in jih tehnologija v aparatu sploh ne zanima in jih nikoli ne bo. Med njimi so danes vrhunski fotografi, pravi umetniki. Taka je npr. Meta Krese, novinarka in fotografinja, ki moje zgoraj naveden trditve zlahka ovrže. Toda večinoma je tako, da se mora fotograf slej ko prej spopasti s tehničnimi značilnostmi fotoaparatov, objektivov, bliskavic, … Če te to ne zanima, potem …

Ko se torej odločamo za nakup nove fotografske opreme, moramo najprej sebe pogledati v ogledalo in se vprašati, kaj si resnično želimo na področju fotografije. Po prvem odgovoru se še enkrat poglejmo v ogledalo, saj smo se prvič zlagali. Nekje pri petem pogledu bo že jasno, kaj za vraga si želimo. Podoben ritual ponovimo vedno, ko v spletni trgovini s fotografsko opremo kliknemo na “kupi”. Pri tem se vedno vprašajmo: “Ali objektiv za 2500€ res potrebujem?”

20130111-IMG_5112

Ogledalo ne laže

Če si resnično želite postati fotograf morate vedeti, da to terja ves prosti čas, da boste v prvem obdobju morali fotografirati in o fotografiji razmišljati povsod in vedno. Da se boste morali dobro naučiti post produkcije. Morali boste postati drugačni od konkurence, pojavljati se boste morali na socialnih omrežjih, narediti bo potrebno spletno stran, … Če boste hoteli postati pokrajinski fotograf, potem boste morali tudi tu pa tam dvigniti rit in sopihati v hrib, zgodaj vstati in se pozno vrniti domov. O vaših željah se predhodno odkrito pogovorite tudi s svojim partnerjem in družino. Skratka, vložiti boste morali ogromno truda, da boste postali fotograf. Predvsem pa bo trajalo kar nekaj časa, da se boste fotografije resnično naučili in jo osvojili. Znanje namreč ne pride čez noč. In ko boste postali fotograf, boste morali imeti neverjetno srečo, da boste uspeli na tistem področju, ki vas najbolj veseli in zanima. No, to pa je že povsem druga zgodba.

Dolga in težka je fotografska pot

Če se vidite v zgoraj napisanem, potem si kupite zrcalno refleksni fotoaparat z objektivom ali dvema in začnite. Fotografirajte, kar čutite in kar vas zanima. Veliko. Lahko kupite tudi brezzrcalni fotoaparat, katerih kvaliteta je v zadnjih letih močno zrasla (Samsung, Sony, Fuji, Nikon, …). Predlagam, da kupite rabljeno opremo in potem vidite, če vas bo zagrabilo. Če vas bo, prodajte opremo in kupite boljšo, lahko rabljeno ali novo. Na ta način boste svoji denarnici naredili veliko uslugo. Rabljene opreme je polno, tudi zelo dobro ohranjene.

Če se ne vidite ravno v zgoraj napisanem, ste perfekcionist, si vseeno želite imeti lepe fotografije in ste pripravljeni del svojega prostega časa nameniti fotografiji, pridobivanju znanja, vstajanju ob nenormalnih urah ter imate vsaj nekaj prišparanega denarja, potem ravnajte podobno.

Če pa si želite le lepih fotografij z dopusta, z izleta, s potovanja brez, da bi se posebej poglabljali v fotografske zakonitosti, potem si kupite zanesljiv kompaktni fotoaparat, ki vam bo vse potrebno naredil sam. Nikakor ne kupujte povsem nizkocenovnih aparatov, ki so pogosto bistveno slabši, kot fotoaparat v boljših telefonih. Prav tako ne kupujte super zoom-ov, ker niti en posnetek z najbolj “iztegnjenim” super zoom aparatom ni vreden čisto nič. Izjema so specifični poklici ali dejavnosti, ki nujno potrebujejo kako tako fotografijo za dokumentacijo ali zgodovinsko dejstvo.

Fotograf ali jadranje?

Čisto za konec prve fotografske posvetovalnice samo še ena misel. Velika večina začetnikov potrebuje dober kompaktni fotoaparat, ki omogoča tudi vsaj nekaj osnovnih ročnih nastavitev (nastavitev zaslonke, časa, ISO, …). Bistveno boljši in bolj verodostojen nasvet pri nakupu kompaktnih aparatov ali pa osnovnih, vstopnih zrcalno refleksnih ali brezzrcalnih fotoaparatov boste dobili pri prodajalcu v trgovini, kot pa od fotografa, ki uporablja profesionalno opremo. To je podobno, kot če bi Lance Armstronga vprašal, če mi lahko svetuje pri nakupu rekreativnega trekking kolesa za mojega očeta 🙂