Nekategorizirano

Brda

Po dolgiiiih dneh brez sonca, je bil petkov dan kot nekoč novoletno darilo. Takih dni v letu ni mnogo, zato sem bil še bolj hvaležen, da sem ga lahko doživel.

Na Pokljuki ni nič dišalo po tistem, kar je sledilo v nadaljevanju. Vlažen mraz je pritiskal, da so bolele kosti. S smučmi na nogah sem se v družbi Jureta hitro ogrel. Že na Lipanci pa naju je prvič ogrelo tudi sonce.

In nad Lipanco se je začela idila. Zaradi megle oz. nizke oblačnosti so drevesa obdržala sicer majhno zalogo snežnega pokrivala in s tem ustvarila enkratno podobo pokrajine. Veselja hoditi po snegu, ki je bil kot puh, ni bilo videti konca. Ko sva z Juretom opravila delovno obveznost, sta se najini poti ločili. On se je potopil nazaj v meglo, sam pa sem pot nadaljeval po redkem gozdu proti goram nad Krmo.

Hodil sem počasi, da bi vse supaj čim dalj trajalo. Debelina snežne oddeje je sicer razmeroma majhna, ampak to idile ni pokvarilo. Odločim se za dvatisočak Brda, na katerem še nikoli nisem stal.

Po grebenu se sprehodim na vrh, kjer je popolno brezvetrje.

Opazujem okolico in se ne morem načuditi vsej lepoti. Kot bi bil prvič v hribih. Gledam proti Malemu Draškemu vrhu in Mrežcam, …

… pa seveda proti Rjavini, Triglavu in celotnemu vencu nad Krmo, …

… in proti Velikemu Draškemu vrhu, ki ga je v soboto za cilj izbrala truma smučarjev in celo padalcev.

Smučanje je bilo na vrhu zaradi slabe snežne podlage kar pošteno “škrtajoče”, sledilo pa je čudovito vijuganje po puhcu. Prelep smučarski dan se je zaključil z rodeom po gozdu in planinski poti. Pa še nekaj utrinkov zasneženih gora.

Zatrep Krme

Gozdovi nad Lipanco

Mmmm, vijuganje po puhcu

Krma in Kot

Cerje

Včerajšnjo prelepo nedeljo smo preživeli na Primorskem. Po dolgeeeeem času. Mojca in Milan sta bila gostitelja z veliko začetnico in popoldne smo si privoščili sprehod po najzahodnejšem delu slovenskega Krasa. Obiskali smo Cerje, razgleden vrh nad Tržaškim zalivom in Vipavsko dolino.

Sicer skromna višina tega zgodovinsko gledano pomembnega območja nudi čudovite razglede in včerajšnji so bili tudi zelo “dalekovidni”. Julijci kot na dlani, Dolomiti na dosegu roke, Tržaški zaliv pa tudi.

Dolomiti v ozadju

Krn in Batognica

Triglav

Na  vrhu Cerja stoji mogočen spomenik z osnovnim motivom trdnjave in obrambnega stolpa, ki simbolizira obrambo slovenskega naroda pred zavojevalci skozi različna zgodovinska obdobja, od prve svetovne vojne, upora proti fašizmu in druge svetovne vojne do zadnje vojne za osamosvojitev Slovenije. Gre za glavno točko na eni izmed številnih poti miru po krasu.

Mirenski grad in cerkev Žalostne matere božje

Polja v okolici Bilj pri Novi Gorici