Potovanja / Travels

Pomladni Balkan – utrinki

Še nekaj utrinkov z našega prvomajskega potepanja po Jugi. Mostar ima krasno staro jedro in dušo, Dubrovnik je itak zvezda Jadrana, Kotor je daleč najlepši del Črnogorske obale, Budva se mi smili, Ada Bojana je plaža, ki nima konca, Skadarsko jezero je zeleni raj, pogled z Lovčena v Kotor pa jemlje dih. Drugače pa znam po tem kratkem potovanju pravljico Pekarna Mišmaš gladko na pamet. Svetlanine otroške stvaritve so nasploh svetlobna leta pred ostalimi klasičnimi pravljicami, ki so v bistvu celo grozne, strašljive in brez pravih sporočil.

20150426-IMG_7360-1

20150426-IMG_7393-2

20150426-IMG_7395-3

20150426-IMG_7397-4

20150427-IMG_7491-9

20150427-IMG_7481-8

20150427-IMG_7474-6

20150427-IMG_7517-10

20150428-IMG_7557-11

20150428-IMG_7581-12

20150428-IMG_7608-13

20150430-IMG_7711-27

20150430-IMG_7706-26

20150430-IMG_7699-24

20150430-IMG_7679-18

20150430-IMG_7680-19

20150430-IMG_7686-21

20150430-IMG_7689-22

20150430-IMG_7712-28

20150430-IMG_7716-32

Pomladni Balkan – Plitvička jezera

Prvi postanek na naši kratki avanturi so bila Plitvička jezera. Super destinacija za obisk z otroki. Krasna narava, čudovito speljane poti, ladjice, prav poseben avtobus, jama, … Ne znam si sicer predstavljati, kako je tu v visoki sezoni, saj se takrat ne bi želel srečati s skupino vzhodno azijskih turistov (ki jih imam sicer rad) na ozkih lesenih potkah. Njihova vnema in ihta je naravnost občudovanja vredna. Ker gre za narodni park, seveda ne morem iz svoje kože in skušam najti primerjave z našim parkom. Vendar je težko. Razlika v velikosti in v upravljanju je bistvena. Veliko lažje je upravljati majhne površine in v njih upravljati tudi s celotno turistično infrastrukturo. V TNP je upravljavcev poti ogromno, naš park je brezplačno dostopen vsakomur. Deli našega parka so podobno kot Plitvice urejene s turistično infrastrukturo in tam je tudi vstopnina (npr. Blejski Vintgar, Tolminska korita, slap Savica, korita Mostnice, …) . Vendar s to infrastrukturo upravljajo lokalna turistična društva (za lokalno gospodarstvo je to dobro), urejene niso niti koncesije, nič. Ampak to je druga zgodba. Mi smo se na Plitvicah imeli prav super.

20150425-IMG_7238-1

20150425-IMG_7240-2

20150425-IMG_7250-6

20150425-IMG_7254-8

20150425-IMG_7259-10

20150425-IMG_7266-13

20150425-IMG_7267-14

20150425-IMG_7299-17

20150425-IMG_7320-21

20150425-IMG_7335-23

20150425-IMG_7346-26

20150425-IMG_7347-27

Pomladni Balkan – uvod

Veliko ljudi nima možnosti potovati. To je v bistvu domena premožnejšega dela prebivalstva našega planeta. In tega se je dobro zavedati. Slovenci imamo tako lepo in raznoliko deželo, da nam sploh ne bi bilo treba potovati. To je le moje osebno mnenje. Ampak, če imaš v življenju možnost potovati, potem je to možnost dobro izkoristiti. Da lahko na lastne oči spoznaš, kako raznolik je naš planet in kako različno živimo ljudje na njem.

20150428-IMG_7597-92

Za letošnjo prvomajsko potepanje smo izbrali obalni del ex Jugoslavije. Imeli smo le en teden časa, ki smo ga hoteli čim bolje izkoristiti, ob tem pa načrtovati potovanje tako, da bo dovolj časa za spoznavanje krajev, ki smo jih obiskali ter dovolj časa za prosto zabavo otrok ob morju ali drugje v naravi. Hvaležen sem dejstvu, da kot družina izredno dobro funkcioniramo in na potovanju nimamo nobenih težav z jamranjem, tečnarjenjem, hitenjem, priganjanjem, živčnostjo, … Z Bojano delujeva usklajeno in otroka to čutita, nudiva pa jima tudi obilo časa za igro, zato sta čudovita sopotnika.

20150426-IMG_7410-2

20150426-IMG_7431-7

20150426-IMG_7435-9

Naša pot: Kranj – Plitvička jezera – Mostar – Dubrovnik – Boka Kotorska – Bar – Budva – Ada Bojana – Skadarsko jezero (Virpazar, Rijeka Crnojeviča) – Cetinje – Lovčen – Kotor – Trsteno – Omiš – Kranj

20150427-IMG_7538-10

20150429-IMG_7663-13

IMG_20150429_094040-1

Spali smo po kampih oz. kjer smo se zvečer ustavili. Tokrat (kot že nič kolikokrat) se prav nič nismo vnaprej pripravili, kje bomo spali, a imeli smo srečo in smo prav povsod našli simpatične prostore za kampiranje. Večeri in jutra so bila čudovita, čeprav nas je tu pa tam opral tudi dež.

20150430-IMG_7670-14

20150501-IMG_7771-15

20150502-IMG_7773-16

Vojvodina

Kratek izlet v novembrsko Vojvodino je bil izredno zanimiv. Predvsem zato, ker smo doživeli nekaj mestnega in nekaj kmečkega utripa. Sam sem bil sploh prvič v Srbiji. Če celo življenje živiš med hribi in če ti še kaj več pomenijo, potem je pogled na ravninoooooooo Vojvodine lahko zelo nenavaden. Kmetijska krajina z njivami in tu pa tam kakšno drevo, to je vse, kar vidiš daleč, daleč tja proti horizontu. No, Fruška gora je zato ne samo edini večji grič naokoli, temveč tudi območje, kjer imaš redek stik z gozdom. Resnično nenavadni občutki.

P1140007

Novi Sad pa je vredno doživeti zaradi krasnega utripa v ulici Laze Telečkog, kjer so večeri polni nostalgije in modernih zvokov YU scene. In kjer razvajena pljuča komaj zajemajo z dimom prepolni zrak prepolnega lokala. Neprecenljivo.

P1140102

P1140006

P1140008

P1140013

P1140021

P1140030

P1140032

Pod Fruško goro smo v vasi Grgurevci preživeli lep dan in mrzlo noč ob prijetnem pogovoru z domačini, izjemni kulinariki in spoznanju, kako drugačno življenje živijo prebivalci revnih vasi na podeželju. Kako je nam veliko danega, veliko samoumevnega, kljub nenehnemu jamranju.

P1140037

P1140039

P1140047

P1140061

P1140066

P1140072

P1140074

P1140076

P1140077

P1140083

P1140084

Razlog za obisk pa je bil tisto, kar ljudi kljub takšni drugačnosti tako močno združuje. Ljubezen. Držimo pesti, da zraste v večno.

Toskana 2014 – za konec

IMG_5124

Še nekaj utrinkov za konec objav o letošnji Toskani.

IMG_4902

IMG_4767

IMG_4830

IMG_4992

IMG_5053

IMG_5148

IMG_4893

IMG_5283

IMG_5260

IMG_5018

IMG_5288

Toskana 2014 – 3. del

IMG_4714

Moram priznati, da sem si obisk Toskane in Umbrije želel tudi iz povsem fotografskega vidika. Resnično mi je žal, ker v osrednji Toskani ni bilo niti enega dne z dobro, kaj šele z odlično svetlobo. Vseeno smo pokrajino doživeli toliko, da lahko mirno rečem, da meni osebno ni nič posebnega. Hribčki sem in tja, kakšna cipresa, kmetije na hribčkih, … Ničesar, kar ne bi mogel (vsaj podobnega) videti ali doživeti tudi pri nas. In vse naokrog sama kulturna krajina, kar je sicer lepo, ampak mi je ohranjena narava bistveno bolj blizu, kot to, kar sem videl v Toskani. Mogoče bi drugače govoril, če bi bila svetloba dobra, kdo ve. No, arhitektura in urbanizem ter zgodovina pa so nekaj, kar je v tem koncu resnično zeloooo posebnega in enkratnega. O tem pa v naslednji objavi. Tokrat nekaj posnetkov kulturne krajine, nad katerimi pa sem bolj ali manj razočaran.

IMG_4480

IMG_4752

IMG_4715

IMG_4494

IMG_4760

Toskana 2014 – 1.del

IMG_4814

Letos sva se odločila za prvo malce daljše potovanje z Gajo in Nejcem. Z našim mini kamperjem smo se namenili obiskati italijanske dežele Toskano, Umbrijo in Marche. Malce nepričakovano so se nam prvi teden pridružili prijatelji, ki so najeli podoben, nekoliko večji kamper. Mohor in Katja imata podobno stara otroka, kar je bilo idealno.

IMG_4987

Potovanje s takim kamperjem, kot ga imamo mi, ni enostavno. Gre za kombi, ki se za spanje spremeni v udoben bivalnik. Sliši se krasno, a vendar ni vse tako preprosto. Prostora znotraj avta je minimalno, še posebej potem, ko se avto pripravi za spanje. En spalni prostor je na strehi avta, ki se dvigne v šotor, drugi je za sprednjimi sedeži, kjer se klop razširi v posteljo. Avto ima kuhalik na plin, hladilnik, umivalnik in 3 predalnike ter dva velika odlagalna prostora. Ima tudi zunanji tuš, webasto gretje in nekaj drugih priboljškov, ki jih imajo avtodomi. Razlika je v tem, da avto nima wc-ja in da je v slabem vremenu težko kaj pametnega početi znotraj avta, ker je tako malo prostora.

IMG_4511

IMG_4784

Potovanje je sicer udobno, saj se voziš podobno, kot z osebnim vozilom, tudi cestnine in trajektnine so ugodne. Manj udobna je vsakodnevna priprava avta za spanje in zjutraj za vožnjo. Otroški sedeži so namreč ogromni in jih je vsak dan potrebno umikati, podobno je z ostalo prtljago, ki jo potebno premikati sem in tja, pa še v pomladnih mesecih jo je precej več, kot poleti. Mi smo si sicer letos kupili veliko zunanjo vrečo, za katero so mi zatrdili, da je nepropustna, a se je ob prvem dežju izkazalo drugače in otroški sedeži so bili mokri, tako da smo jih zaradi slabega vremena sušili kar z webastom. V nadaljevanju sem sedeže ob slabem vremenu pospravljal v šotorski del avta.

IMG_5234

V Italiji je za avtodome super poskrbljeno, obstaja namreč ogromno mest, kjer lahko prenočiš, si doliješ vodo in izprazniš odpadno vodo. A tudi ta mesta pogosto nimajo wc-ja. Odlična spletna stran za iskanje teh prostorov, ki so različno cenovno ugodni, med drugim tudi brezplačni, je nemški Promobil.

IMG_4517

Osebno sem si najbolj želel obiskati narodni park Monti Sibillini, a zaradi slabega vremena je to ostala želja za kdaj drugič. Na sploh je bilo veliko prilagajanja zaradi vremena, različnih želja in različnega časa potovanja med obema družinama. O potovanju pa v naslednji objavi.

IMG_4810

Istra

Za trenutek sva se odklopila od družinskega življenja in si privoščila mini plezalne počitnice v Istri. Pekli so prsti na rokah in nogah, na dan so prihajali spomini izpred let, navdih in motivacija sta bili na vrhunski ravni. Pa tudi domov se je lepo vrniti. Še kdaj.

For a moment we disconnected from our daily family life and we went on a short climbing trip to Istra. Fingers were burning after climbing, memories emerged, inspiration and motivation were on high level. And it was also nice to come back home. We’ll do it again!

20140314-IMG_3617

20140315-IMG_3628

20140315-IMG_3631

Potepanj ni nikoli dovolj

Še en lep vikend, še eno potepanje, tokrat morsko.

20130906-IMG_6333

20130908-IMG_6461

20130908-IMG_6459

20130907-IMG_6396

Hvar

Vrnili smo se s krasnega dopusta. Kakšno besedo več v prihodnji objavi. Na tritedenski poti nisem imel občutka, da sem kaj veliko fotografiral, pa se je vseeno nabralo prek 700 fotografij. Več ali manj za v družinski album. Le enkrat sem si zvečer privoščil kakšne pol ure, da sem malce resneje iskal primeren kader in da sem počakal na primerno svetlobo. S seboj sem imel samo najmanjše stojalo, s katerim je težko kaj pametnega naredit, za silo pa le je. Otok Hvar je na strani, kjer je vasica Sveta Nedelja, najlepši, skoraj pravljični, zato smo se za konec dopusta odpravili tja in par dni dihali tisti posebni zrak tam doli. Na plaži pa sem le uspel ujeti lep posnetek za piko na i.

IMG_2322