hribi

Planina Pungrat

So kraji, kamor se velikokrat vračaš in kjer se počutiš bolj doma, kot doma.

DSCF0747-12

Planina ima vse, kar nam je ljubo. Hribe, gozdove, travnike, pašnike, razglede, planšarijo, ljudi, gorski zrak. Predvsem pa je prostrana in zato kar čutiš, kako dobro se tukaj počuti drugače marsikje zapostavljena svobodna duša.

DSCF0758-13

DSCF0695-5

Skal za skoke je na pretek, grbinasti travniki so raj za skrivalnice, visokogorski smrekovi sestoji so polni mravljišč, jagod, nenavadnih palic, škratovih skrivališč. Vsi doživljajski, pustolovski in blablabla parki na tem svetu ne premorejo toliko raznolikosti, takšnega ambienta, gibalnih preizkušenj, živalskih in rastlinskih prijateljstev, skrivnosti neživega sveta in medčloveških odnosov. In tudi proti plačilu ne premorejo bistvene stvari. Pristne izkušnje.

DSCF0693-4

DSCF0740-10

DSCF0775-14

DSCF0702-6

DSCF0725-7

DSCF0789-15

DSCF0743-1

Težko je po takem dnevu odpujsati nazaj v dolino, vedno znova. Zato odhajamo med zadnjimi, tudi vedno znova. Večeri v hribih so krasni, nobena obveznost sodobnega sveta jim ne seže niti do kolen. Spomnijo te, kako je življenje lahko preprosto. A kaj, ko te že pospravljanje vse krame v avto prebudi iz sanj v realnost, polno nepotrebne navlake in komplikacij.

DSCF0816-18

Črna prst

Če je kdaj pravi čas za obisk Črne prsti, potem je to sedaj. Toliko raznolikega, pisanega in dišečega alpskega cvetja ne boste našli daleč naokoli. Na Črni prsti sem že bil, a nikoli v tem času. Bral sem o njenih botaničnih posebnostih, ampak nikoli si nisem mislil, da bo res tako nekaj posebnega. Bil sem naravnost navdušen. Pa nikar naj vas časovnice v vodnikih ne zavedejo. Če boste imeli s seboj fotografski aparat, potem je treba namreč tistim uram dodati še vsaj eno ali dve. Čeprav nisem strokovnjak za rastline, pa se mi nekako dozdeva, da ima pri tej pestrosti prste vmes tudi geološka sestava. Zaradi zanimive tektonike se je namreč med bel apnenec vrinil rjav, vijoličen in črn glinavec, ki je najlepše viden tik pod vrhom Črne prsti (ime vse pove). Kakorkoli že, obisk toplo priporočam, seveda ob primerno zgodnji uri. Sam sem začel ob pol šestih in na celotni turi (Ravne – Orožnova koča – Črna prst – Planina za Črno goro – Ravne) srečal le 2 človeka.

03-20150716-IMG_2170

04-20150716-IMG_2154

05-20150716-IMG_2183

06-20150716-IMG_2186

07-20150716-IMG_2189

08-20150716-IMG_2219

09-20150716-IMG_2205

10-20150716-IMG_2247

11-20150716-IMG_2266

12-20150716-IMG_2256

13-20150716-IMG_2281

14-20150716-IMG_2264

15-20150716-IMG_2269

16-20150716-IMG_2288

17-20150716-IMG_2301

18-20150716-IMG_2304

19-20150716-IMG_2332

20-20150716-IMG_2335

21-20150716-IMG_2338

22-20150716-IMG_2336

23-20150716-IMG_2362

25-20150716-IMG_2370

26-20150716-IMG_2400

Travniki pod Košuto

Tale izlet se je zgodil v sredini julija, ampak takrat ni bilo pravega časa za objavo. Že večkrat sem pisal o Planini Pungrat pod Košuto, torej tukaj in tule (klik na modre besede vas odpelje na objave).

IMG_2463

Po mojem mnenju je to planina, ki je idealna za družinski izlet, še posebej za majhne otroke. Planina je prostrana, odprta, polna krav, polna rož, grbinastih travnikov, po katerih se otroci tako z veseljem podijo, polna majhnih kamnov in skal, kjer se skrivajo presenečenja, ki jih nastavijo dobre vile, polna mehkih trav, kjer lahko piknikiramo. Sprehodi do planin levo in desno od Pungrata so kratki, a sladki, od 30 minut do ene ure (Tegoška planina in Planina Šija).

IMG_2500

IMG_2530

Planino obiščemo vsaj enkrat letno, včasih večkrat. Trenutno smo “na komot” in se do planine pripeljemo, vendar je pač to po sili razmer, saj otroka ne moreta še hoditi iz doline. Vam pa zagotavljam, da jo je najlepše obiskati kar z gorskim kolesom, kar sem večkrat tudi storil.

IMG_2537

IMG_2554
Kako resnično preprosti in lepi so lahko izleti z otroki! Ob odkrivanju narave, gibanju, igrah, zgodbicah, pravljicah na svežem zraku je tako prijetno, da poje srce in duša. Obenem vedno naberemo še nekaj rož za planinski čaj. Neprecenljivo.

IMG_2496

IMG_2498

IMG_2512

IMG_2527

Juhuuuuuu, pridemo spet!

IMG_2474

Vzemi si čas za zgodbo

Začelo se je zelo zgodaj, pod Jerebico,

nad potokom in koriti Nemčlje (Možnica),

na seniku.

Nekje nad Pelci se je sramežljivo med drvečimi oblaki začel delati dan, med tem, ko nas je Samo kot mlade ovce gnal čez planino Bala v zavetje južnih pobočij vrhov Loške stene.

Na eni strani gledam dol v Bavšico,

na drugi proti Jalovcu.

Krasen svet,

s krasnimi ljudmi (o siru ne bom, ker je bil pregrešno dober).

Nad nami domačini, varuhi tega sveta (zlatorogi),

pod nami gorski nakit.

Dobrih deset ur smo si vzeli čas, da smo pregledali območje brez poti, planinskih koč, vikendov, adrenalinskih športov, … In kaj je tu potemtakem sploh za videt, za doživet.

Mir, narava, ki hodi po svoji začrtani poti: There is a way that nature speaks, that land speaks. Most of the time we are simply not patient enough, quiet enough, to pay attention to the story. In o čem je govorila ta zgodba:

O življenju gamsov,

o cvetju,

o življenju tam nekje, nekoč,

o vodi, ki dela čudeže,

o preprosto lepi gorski krajini,

o prijateljih, s katerimi deliš doživetja.

Miha in Samo

Tanja in Katja

P.s. Še informacija o fotografiji – vse posneto z dobrimi tremi kilogrami težko canonovo opremo (drugače sem zaprisežen Nikonaš): Canon EOS-1Ds Mark II in objektivom Canon EF 28 – 300 mm F3.5 – F5.6 L IS USM.