Nastanek Doline Triglavskih jezer

Dolina Triglavskih jezer je bila med prvimi zavarovanimi območji narave pri nas, že leta 1924 je bila dolina zavarovana kot Alpski varstveni park. Zgodovinsko še bolj oddaljen je predlog seizmologa Albina Belarja iz leta 1906 za zavarovanje doline, ki sodi v slovenski zavesti po lepoti in pomenu kar ob bok Triglavu. Ta izjemni spomenik dela narave sodi med najbolj nenavadne in edinstvene stvaritve v apneniškem delu Alp. Na prepustni apnenčevi podlagi, na povsem kraškem svetu, se je namreč na površju ohranilo kar 7 jezer, ki si sledijo v loku, ki sovpada z lokom grebena Zelnaric in Tičaric na vzhodu doline.

V zadnji ledeni dobi je ledenik v apnenčeve plasti izdolbel plitve kotanje, prepustne razpoke v apnencu je zapolnil ledeniški sediment (jezerska kreda), k zapolnitvi je prispeval tudi erozijski material z melišč pod grebenom Zelnaric in Tičaric in izpolnjeni so bili vsi pogoji za nastanek jezer v dolini. Ledeniki in njihovo delovanje so bili torej vzrok za nastanek jezer. Kako pa je nastala dolina?

Na prvi pogled ima dolina značilno ledeniško »U« obliko. Pozornejše oko bo opazilo tudi ledeniške obruse in talne morene, nikakor pa ne moremo mimo kraških oblik, po katerih dolina tudi slovi. Na podlagi dosedanjih raziskav je torej vse kazalo na to, da je oblika doline v največji meri rezultat ledeniškega delovanja. In čeprav je dolina eden naših največjih naravnih zakladov in je zaradi neporaščenosti in prav posebne geološke zgradbe privlačna za raziskovanje, pa natančnih raziskav o nastanku doline v preteklosti ni bilo. V zadnjih letih sta geologa Oddelka za geologijo, Univerze v Ljubljani, Andrej Šmuc in Boštjan Rožič opravila detajlno geološko in geomorfološko kartiranje Doline Triglavskih jezer, katerega glavni izsledki so predstavljeni v tem članku.

Glavne geomorfološke značilnosti Doline Triglavskih jezer so:
– asimetričen prečni profil (V-Z) s prepadnim vzhodnim robom, približno ravnim dnom doline in relativno položnim zahodnim pobočjem,
– vzdolžni profil z ostrimi ravnimi stopnjami, ki se stopničasto spuščajo proti južnemu delu doline,
– klinasta tlorisna oblika doline, ki je v severnem delu široka 500 m, v južnem pa nekaj kilometrov.

Geološko gledano pripada vzhodni del doline Slatenski plošči, dno doline in zahodni del pa Krnskemu pokrovu. Asimetričen prečni profil je posledica narivanja Slatenske plošče na Krnski pokrov. Narivi so položni prelomi, ob katerih so se premikali obsežni bloki kamnin, ki jih imenujem pokrovi ali plošče. Prepadne stene masiva Vršakov, Zelnarice in Tičarice na vzhodni strani doline so čelo Slatenskega nariva, ki ga gradijo starejše kamnine od tistih v dnu in zahodnem delu doline.

Celoten zahodni del doline, ki ga predstavlja greben Velikega Špičja in blaga pobočja pred masivom Velikega Špičja sestavlja zgornjetriasni dachsteinski apnenec, na katerega v dnu doline z erozijsko vrzeljo nalegajo srednje in zgornjejurski apnenci Prehodavške formacije. Ta je debela le do 15m in zato idealna za spremljanje tektonskih premikov v dnu doline.

Dno doline namreč gradi osem s prelomi ločenih blokov, ki so različno veliki glede na položaj v dolini. V severnem delu doline so ožji, proti jugu pa se razširjajo. Prelomi, ki ločujejo omenjene bloke so nastali v coni razširjanja med dvema glavnima prelomoma območja Doline Triglavskih jezer (prelom Špičje v smeri SV-JZ in prelom Zelnarice v smeri S-J), v tako imenovanem prelomnem klinu.

Današnji relief Doline Triglavskih jezer je torej posledica tektonskih deformacij območja. Dolina je nastala zaradi narivanja Slatenske plošče na Krnski pokrov in izoblikovanja prelomnega klina, ki se odraža v dnu doline kot topografska depresija med dvema zmičnima prelomoma. Depresijo je v času ledene dobe zapolnil ledenik, ki je dolino dodatno oblikoval z ledeniško erozijo, po umiku pa so se v kotanjah ohranila majhna stalna jezerca, v katerih odseva okoliška, po kapljicah spreminjajoča se kraška pokrajina.

Pričujoča strokovna interpretacija nastanka Doline Triglavskih jezer je dokaz, da dolina še vedno skriva kup navdušujočih spoznanj, ki jih je vredno odkrivati zato, da bi nekoč dobili celovito sliko od njenega nastanka do današnjega kraškega preoblikovanja, njenih podzemnih vodnih tokov, življenjskih okolij, rastlinskih in živalskih vrst ter vpliva današnjega človeka na dolino. Vse pa z namenom, da bi ta neponovljivi čudež narave lahko ohranili in prepustili naravnim procesom, ki so jo tudi ustvarili.