20
2010Pot skozi sotesko Martuljek
Če si kdo želi v živo spremljati spreminjanje narave, doživeti aktivne geomorfološke, hidrološke in druge …-oške procese, potem je soteska Martuljek pravi kraj za to. To absolutno ni povabilo v ta sicer prvovrsten kraj nad Rutami (Gozd Martuljek), ker je ravno zaradi aktivne nežive narave v soteski stalno prisotno krušenje, odlamljanje, plazenje, erodiranje, naplavljanje, izpodjedanje, obstreljevanje in vse drugo, kar se končuje na -anje.
Kateri “norec” si je pred desetletji upal tod skozi zgraditi atraktivno pot, mi še dandanes ni jasno. S tem nam je sicer omogočil doživljanje enkratne divjine, hkrati pa človeka porinil v območje, kjer nima zaradi svoje ranljivosti kaj iskati.
Skoraj vsako leto prehodim pot, ki nikoli ni enaka. Vedno je kje prekinjena zaradi podora, prečkanje struge hudournika je vsakič drugje, višina prodnatega materiala za kamnito prečno pregrado je z leto v leto višja, vsakič s strahom zrem v prepadne stene, kjer se svetijo sveži skalni odlomi, itd.
V poletnem času je nevarnost za pohodnika sicer manjša, kot je to npr. v spomladnem in jesenskem času ali po obdobju daljših in obilnejših padavin. Takrat s enima smisla izpostavljati padajočemu kamenju, zdrsom, zaledenelim potem. Voda potoka Martuljka je namreč v spodnjem delu naletela na precej manj odporne kamnine, kot nad slapom. Razliko bo opazil tudi vsak nepoznavalec kamnin, saj bo navdušen nad vizualnimi značilnostmi teh manj odpornih laporjev, lapornatih apnencev, zelenih tufov, glinavcev in podobno, ki so značilno tankoplastnati in ponekod močno nagubani.
Manjša odpornost kamnin na erozijsko dejavnost (voda, zmrzal, toplota) je vzrok za številne podore, odlome, plazenja in padanje kamenja. Še posebej je to izrazito v najožjem delu soteske, ki jo gradi slabo sprijeta morenska breča, ki je ostanek zadnje poledenitve. Alpinisti znajo tak tip kamnine slikovito opisati: “Vse kar primeš ti v roki ostane”.
V načrtu je popolna obnova poti skozi sotesko Martuljek, ki bo skušala zagotoviti nekoliko več varnosti obiskovalcem, kot jo obstoječa. Načrtovane so ustalitvene mreže nad potjo, podporne kamnite in lesene ureditve, na delih leseni nadstreški, dvig poti nad vodno površino v obliki lesenih podestov, nove brvi, dvojno razgledišče ob slapu in enotna ureditev ograj in vseh lesenih elementov.
Bomo videli, kaj se bo iz tega izcimilo in ali bo to spet le eden od neštetih klavrnih poizkusov človeka, da s tehniko poseže v aktivno “neživo” naravo.
Boštjan Peterka
super slike,pred leti sem obiskal Martuljške slapove,zelo lep sprehod
Tanja
Tudi jaz se v sotestko Martuljka rada vračam. Nazadnje sem bila letos aprila in v celem dnevu sem srečala 3 ljudi. Je bila pa takrat pot mimo spodnjega slapu zaprta (kaj ni še sedaj?) – ampak ljudje očitno en znajo brati. Se je pripeljala ena skupinica Ljubljančanov, ki so svojo makino parkirali tam, kjer kuhajo kopo, potem pa so jo lepo mahnili po spodnji poti do slapu …
P.S.: Krasne slike, kot vedno 🙂
zare
zelo lepo…
Sandi
Aleš, kot ponavadi, si prava zakladnica informacij. Zanimiv prispevek s še lepšimi forografijami je tudi tokrat pritegnil pozornost 🙂
Močno upam, da do realizacije (obnovitve) ne pride, saj s takim načinom bi kvečjemu izgubili. (Iz)Boljša(na) pot bi za seboj potegnila več “nedeljskih” obiskovalcev med katerimi se vsekakor najdejo tudi taki, ki brez slabe vesti smetijo vsevprek. Da kvantiteta in kvaliteta ne gresta z roko v roki, mislim, da ni potrebno posebej omenjati…
Lp, S.