Skoraj ne mine dan, da ne bi bil vsaj malo razočaran, tako ali drugače.

Da pretehtane in strokovno utemeljene odločitve nič ne pomenijo, se trezno zavem skoraj vsak dan. Ko se zaradi osebnih interesov zlorabja položaje v državni upravi in se iz arhiva potegne že odločeno zadevo in se o njej ponovno odloča. Le da tokrat pod pritiski veljakov in ne več strokovno.

Da sem zadnjič z odprtimi usti in kančkom zavisti poslušal romantično zgodbo šesdesetletnega para o njunih prvih srečanjih, hkrati pa sem pomislil na sedanje generacije in svoje otroke ter o njihovih zgodbah čez pol stoletja. “Mi je poslal fotko prek Facebooka, pol sva šla pa na drinko v Tuš-a, …”.

Da nekoga pelješ skozi enega redkih pragozdov pri nas, mu pokažeš tri smreke, na katerih so dlake in sledi krempljev medveda, mu razkažeš rastišča divjega petelina in njegove cigare (iztrebki) in mu odkrito poveš, da tu pa turni kolesarji nimajo kaj iskati, na koncu pa bo vseeno dejal, da je ta gozd tako lep in proga idealna, da bi vseeno poskušali progo speljati tu skozi!?

Drekci divjega petelina

Krepmlji medveda

Da je v današnjem času potrebno vnaprej rezervirati prostor v kampu, na tej pa tej parceli, številka tolk in tolk!? Da je v kampu le še manjši del namenjen kampiranju s šotori, ostalo pa je namenjeno bungalovom, prikolicam in premičnim hišicam. Da ima vsaka parcela elektriko, vodo, po možnosti še svojo čistilno napravo?!

Da je bilo že na olimpijadi v Pekingu in da bo ob svetovnem nogometnem prvenstvu v Katarju nebo brez oblačka in bo to delo človeka?! Zakaj že?