Nosimo kitajske, vietnamske, pakistanske, … cunje,
hodimo v italijanskih škornjih,
vozimo nemški, japonski, češki, … avto,
tipkamo po ameriških (tudi), kitajskih, indijskih, … računalnikih,
jemo (veliko) tujo hrano,
radi si privoščimo čevape,
vse, ampak resnično čisto vse (steklo, jeklo, železo, avtomobili, stroji, material, … keramika, opeka, barve, vsa plastika, …) kar dnevno uporabljamo (razen lesa, hrane in vode – pa tudi tu bi se dalo razpravljati) je pridobljeno iz surovin, ki jih izkopljejo ali načrpajo več ali manj v tretjih državah,
radi hodimo v tujino na dopust.

Kje je problem, da smo nestrpni do drugih narodov, vere, navad? Je problem v njih ali v nas?

No, nazaj bo treba v šolo. Ali pa nas tudi ta ni naučila življenjskih resnic?