dron

Droni so ena izmed zelo pomembnih tehnoloških rešitev, ki jo je človek v zadnjem času razvil. Ali bolje rečeno, bi to lahko bili. Njihov potencial je namreč izjemen. Na področju znanosti, raziskav, upravljanja z naravnimi viri, v oskrbi prebivalcev, zdravstvu, prostorskem načrtovanju, izobraževanju, … Žal se je zopet pokazalo, da človek zlahka ves potencial za javno dobro, zamenja za lastno zabavo. Kapital je na javno dobro pozabil, še preden je dobil črko k.

Danes je dron v pretežni meri namenjen lastni zabavi, lastni promociji in trženju, pa seveda turistični promociji, ki je eno izmed glavnih gonil razcveta dronov. Tehnologija je dostopna vsem in kjerkoli. Človeku je dron omogočil izživeti večno željo po letenju, po »doživljanju« sveta s ptičje perspektive. Fotografom in videografom se je prikazala »Marija«. Končno je možno na svet okoli sebe pogledati na drug način, iz drugih kotov, iz resnično najbolj privlačne perspektive. Tudi mene »dronovske« fotografije navdihujejo. Istočasno pa me vznemirjajo.

Kolateralna škoda njihove uporabe je pri tem pač “po človeško” zanemarljiva. Razvoj mora iti naprej! Poleg fotoaparatov, kamer in vse ostale krame, je sedaj del opreme tudi dron. Dodatne baterije, dodatna tehnološka oprema, dodatno smetenje. In ker se je človek pod krinko »nevarnosti« in »varovanja osebnih podatkov oz. varovanja zasebnosti« zlahka in prek uredbe obranil (bolj ali manj) pred invazijo dronov v mestnem, urbaniziranem okolju, se je pretežen del uporabe dronov preselil v naravno okolje. Torej tja, kjer je lepo in ne moti človeka. Žal narave ne moremo vprašati, kakšno je njeno stališče glede varnosti, motenj in hrupa. Ali pa glede varnosti njenih osebnih podatkov. Pa smo se kar sami odločili, da pač narave to ne moti. Vsaj ne moj dron. Mogoče od Marjana ali pa od Janeza. Moj pa ne. Jaz znam leteti in moj dron je zelo tih. Nikogar ne moti. Zdaj pa naj tisti, ki se ukvarjajo z varstvom narave ugotovijo in dokažejo, da droni motijo ptiče, da gre hrup na živce gamsom, da drevesa ne morejo več tako dobro rasti kot prej. Zanimivo, da so edina živa bitja, ki se upajo oglasiti in povedati svoje nestrinjanje glede uporabe dronov v naravnem okolju spet ljudje. Pač tisti, ki bi radi v miru, tišini ali ob ptičjem petju in šelestenju listov doživljali naravno okolje.

Že omenjena turistična promocija trenutno jaha na dronovskih posnetkih (predvsem video materialu), poleg seveda fotografske skupnosti, kjer pa estetska vrednost fotografij »opravičuje« njihovo uporabo. Dronovski posnetki so seveda super uporabni (pa tudi izobraževalni), ko se poskuša nepoznavalcu predstaviti nek kraj, neko okolje in mu razložiti njegove posebnosti, nastanek, zanimivosti. A žal veliko vsebine za turističnimi promocijami ni, bistvo turističnih sporočil je vabilo k doživljanju krajev. Ampak, kako za vraga bodo turisti doživeli tisto, kar se promovira prek dronovskih posnetkov? Tega žal ne razumem, saj prav noben turist ne bo mogel doživeti kraja z dronovske perspektive. Ni mogoče, še vedno hodimo po dveh nogah. Razen, če bo turist s seboj prinesel dron in bo skušal še sam »doživeti« prav ta iste dronovske posnetke. Instant doživetje, začaran krog. Welcome my friend.