Letošnja fotografska delavnica pod okriljem Javnega zavoda Triglavski narodni park je potekala v Koritnici in Trenti. Z vidika organizacije, vodenja in poteka delavnice lahko rečem, da je bila to najlepša delavnica do sedaj, pa čeprav je bila vsaka po svoje zelo zanimiva in posebna. Ampak tokrat je zelo dobro sodelovalo tudi vreme, tako da smo lahko fotografske želje lažje izpolnili. O sami delavnici in vtisih pa bodo seveda več povedali udeleženci. Lahko pa rečem, da je bilo druženje resnično odlično.
Na vseh fotografskih delavnicah skušam ljudem poleg kakšnih fotografskih trikov predvsem približati odnos do naravnega okolja, do območja Julijskih Alp in narodnega parka, ljudi, ki tu živijo. Sam sem prepričan, da je lahko fotografija odličen medij, most med fotografom in naravo, ljudmi. Dolgoročno bi si želel, da bi se v Sloveniji oblikovala močna fotografska skupnost, ne nujno uradna, formalna, v kateri bi fotografi tako prek fotografij in vzporednih tekstov ter osebnih stališč jasno sporočali, da želijo, da Slovenija ostane država z nadpovprečno visoko biodiverziteto, nadpovprečno dobro ohranjeno naravo, izjemno kulturno krajino, ohranjenimi običaji, … Da bi zagovarjala trajnostni razvoj v pravem pomenu besede. Da bo taka skupnost vzdignila glas, ko bo načrtovana (hipotetično) elektrarna na Soči, ko se bo odločalo o kmetijski politiki, posegih v gozdni prostor, … Če se fotografi radi pohvalimo z lepimi fotografijami narave, potem bodimo pošteni in jo skušajmo varovati takrat, ko nas potrebuje. Ne hranimo našega ega s krasnimi fotografijami divjega petelina ali ruševca, stopimo v bran takrat, ko v njihov življenjski prostor vstopi strojna sečnja, ko se razpase rekreacija, nabiralništvo, ko nas na rastišču zaradi lepe fotografije kar naenkrat sedi 10 fotografov. Kot fotografi bodimo kritični najprej do sebe, svojih dejanj, bodimo kritični npr. do uporabe dronov oz. jih uporabljajmo za namene, ki služijo javnemu interesu, bodimo kritični do vprašanj o zasebnosti, o avtorstvu, … Celotna fotografska scena trenutno deluje na način, kjer je le važno, kaj dobrega naredi posameznik in ne skupnost. Vse je individualno, le redko se kdo še povezuje (razen v društvih), le redko kdo deluje za širši interes. Mogoče so izjema dokumentarni fotografi, ki skušajo spreminjati svet skozi njihove fotografske zgodbe. Želim si, da bi bilo v fotografski skupnosti bistveno drugače. Upam, da vse našteto začutijo tudi udeleženci delavnic, ki jih pripravljam v okviru Javnega zavoda Triglavski narodni park. To je tudi osnovni namen, torej ozaveščati o pomenu varstva narave in kulturne dediščine skozi fotografijo.

Začeli smo na Zelencih

Zgornjesavska razglednica

Nenačrtovano smo se ustavili ob Rabeljskem jezeru, kjer so nam popadale čeljusti od neverjetnih jutranjih odsevov v jezeru

Sledil je spust v korita Predilnice in sprehod do slapu Zaročenca

V koritih Nemčlje (dolina Možnice) je bilo tako lepo, da je bilo udeležence težko “spoditi” ven

Na sotočju Koritnice in Soče smo se imeli celo možnost preizkusiti v športni fotografiji

Zvečer smo imeli pred info centrom v Trenti kratka tečaja portretne in makro (hvala Miha Šegula!) fotografije

Naslednje jutro smo se “pasli” na enem od trentarskih razglednikov in iskali motive

Fotografsko meni najljubši del Soče so Mala korita in sotočje Vrsnikarce ter Soče. Krasen ambient!

Delavnico smo zaključili v Zadnjici, ob izvirih Krajcarice in pod ostenji Kanjavca ter v družbi malih bitij, soborcev na tem edinem planetu

Hvala vsem udeležencem za čudovita dva dneva, za možnost deliti znanje, izkušnje in mnenja. Vse fotografije so posnete s Fuji X-T1 in različnimi objektivi (18-135mm, 16mm, 12mm in 60mm) ter filtri. Letos nas je bilo med 15 udeleženci kar 6 s Fuji sistemov, kar samo dokazuje, da brezzrcalni sistem nezadržno vstopa tudi v svet naravoslovne fotografije.