Kolesarski potep pod Olševo in po Logarski dolini me je ponovno prepričal o izjemni naravni in kulturni krajini vzhodnega območja Kamniško Savinjskih Alp in Karavank. Dolge ledeniške doline se v obliki jezikov zajedajo v mogočno belo trdnjavo Savinjskih Alp, sončna pobočja na meddolinskih gorskih hrbtih pa ustvarjajo redke pogoje za življenje ljudi, ki so tod pognali močne korenine za stoletni obstoj in sonaravni razvoj. Nikjer na celotnem območju ni mogoče dobiti občutka, da je človek v naravo posegel bolj, kot bi bilo nujno potrebno za njegov obstoj in skromno življenje.