Ob vremensko tako čudovitemu vikendu se spet sprašujem o življenskih smislih, o vrednotah. Že davno sem si pri podjetju Lapis kupil dva puloverja, ki jih še vedno najraje nosim. Na enem je upodobljeno drevo, pod njim pa napis “Nature, I care about”. Na drugem sta upodobljena človeka, ki se držita za roke in spodaj napis “Relationship, I care about”. To je to, narava in odnosi med ljudmi. Naravo je vredno čutiti, vrnila ti bo s tako lepoto, da boš komaj dihal. Vredno je tudi zaupati ljudem in biti zaupan drugim. Še vedno in vedno bom verjel v to, da so ljudje dobri, da jim je vredno zaupati, čeprav kdaj pa kdaj naletimo na lumpe. Tako kot kdaj pride deževen in turoben dan. Potem pa spet posije sonce. Uživajmo ga kolikor se ga le da.

V soboto sva se sprehodila do koče v Krnici. Kakšen dan, kakšna narava, kakšni hribi!!! Kako močno začutim in se zavem, zakaj je potrebno varovati naravo za vsa živa bitja, ki pridejo za nami. Pišnica je buhtela od čiste, sveže, zdrave vode. Nad njo kulisa Prisanka, neverjetni pogledi.

Na poti sva govorila bolj malo, bolj sva uživala in prisluhnila naravi. Gore so se otresale težkega snega in močno je bobnelo.

Po večini Gorenjske je v soboto nesramno pihalo, v Krnici skorajda ne. Ob pogledu na vrhove gora in na oblike oblakov pa sva vedela, da gori v robeh močno vleče.

Potem se pokaže kraljica Škrlatica, Kugyjeva lepotica.

Ponavadi so najini pristopi glede na predviden čas precej hitrejši, v soboto pa sva krepko prekoračila pristopni čas do prijetne koče v Krnici. Odveč je razlagati zakaj, bilo je absolutno prelepo za furjasto hojo.

Dragi prijatelji, znanci, neznanci. Tisti, ki vas premamijo trgovski centri, kavice v barih, urica tenisa v smrdeči dvorani, odvržite okove civilizacije in se za kratek čas ob letošnji snežni idili sprehodite v naše Julijce, pripeljite otroke, majhne, velike, hvaležni vam bodo. Hodite odprtih oči in videli boste, da vam narava ponuja več, kot vam lahko katerikoli civilizacijski izdelek. Ob takem dnevu, kot je bil včeraj, sem 100% prepričan, da je tako.

No, da ne bom preveč pametoval, vsak si izbere način življenja sam. Če bom še naprej vabil ljudi v te prelepe konce, bom na koncu v koloni hodil za vsemi povabljenci, to pa mi tudi ne bi bilo prav.

Težko je bilo zapusiti raj v Krnici, seveda pa se nisva mogla peljati mimo verjetno najlepšega dela naših hribov – Martuljkove skupine. Koliko panoram si je že zaslužila? Bog ve.