Že v prejšnji objavi sem hvalil vikend paket sonca in razgledov. Nadaljujem zgodbo, tokrat na drugem koncu Slovenije.

Zjutraj so pred hišo že zapeli kosi. Gregorjevo se bliža, pomlad pa razen v hribih že budi zaspane čute.

Greva na morje, na sprehod po solinah.

Hudirja, spet en kičast dan, baterije se filajo s svetlobno hitrostjo.

Počasi se tudi soline prebujajo z zimskega sna in jesenskih poplav.

Jate galebov si imajo kaj povedati, prav živahno vpijejo en na drugega. Spet pa sem zaradi neučakanosti doma pozabil daljnogled. Napaka!

Vetrič petrič je kar grizel v najine kosti, toda našlo se je zavetrje, kjer sva stikala za detajli in se nastavljala soncu. Prvovrstni užitek.

Našel se je tudi bralni kotiček, takoj za glavnim morskim nasipom.

Najin sprehod je potekal po opuščenem delu solin, tam kjer je mir, kjer so živali in kjer je nek duh preteklosti.

Spet se vrneva po injekcijo dobre volje in morskega zraka. Do snidenja!