… potem se nam obeta dišeča pomlad in toplo poletje. Včeraj sva našo malo zvedavko prvič posadila v nahrbtnik in ji razkazala vznožje Storžiča.

Pot iz Trstenika do vikendov v Povljah je napram kakšnemu Joštu ali Šmarjetni pravi balzam za dušo. Najprej se sprehodiš prek starih sadovnjakov do začetka vasi, nato pa nadaljuješ po čudovitih travnikih, vseskozi pa te s severa spremljata Tolsti vrh in Storžič.

Sprva predviden kratek sprehod, se je razpotegnil v skoraj dve uri dolgo pohajkovanje. Tudi potem, ko se je že skoraj naredil večer, je bilo zaradi gorečega neba nemogoče spokati domov.

Pogled proti Julijcem je bil enostavno prekrasen, kaj takega ne doživiš velikokrat.

Ko sem zvečer urejal fotografije, sem prišel do še enega spoznanja. Fotografije v tej objavi so čisto malenkostno obdelane (ostrina in kontrast). Zadnje čase namreč ugotavljam, da sem pogosto preveč časa porabil za postprodukcijo oz. obdelavo fotografij na računalniku. Ko gledam nazaj vidim, da sem z obdelavo večkrat popolnoma razvrednotil fotografijo. Premalo časa pa sem namenil samemu fotografiranju – kompoziciji, svetlobi. Po naključju sem v teh dneh naletel na fotografije Andyja Aungthwina, sicer avstralca burmanskega rodu, ki živi v Studorju (Bohinj). Njegove fotografije so tako enostavne, vendar tako močne kompozicijsko in svetlobno, da me je popolnoma prevzelo. Tule je link do fotografij: http://www.slo-foto.net/portfolio/Studor13