Gospa natakarca

V splošnem sem potrpežljiv in ne težim ljudem kar tako. Toleranca pa ni neskončna, zato tudi meni kdaj prekipi.

Nisem gostilniški tip, a vendar včasih zaidem z družbo v lokal. Kolikokrat se vam je zgodilo, da ste bili postreženi na prijazen način? Če sam pomislim, je v večini primerov tako, da o tem sploh ne razmišljaš, saj ti je važno le, da dobiš pijačo in klepetaš z družbo. Zalomi se takrat, ko naročila ne dobiš, ko čakaš pol ure na natakarja, ko je pijača pokvarjena, itd. Moje slabe izkušnje so vezane na predstavnice nežnejšega spola, študentke, pač natakarce zaradi nuje in ne zaradi želje biti natakar. Imam občutek, da imajo več dela s sabo kot s samo strežbo. Besede dober dan, hvala, prosim, oprostite so zanje pozabljena zgodovina, spoštovanje pa celo geološka preteklost. Pa tako malo je potrebno! Vem, da morajo poslušati razne opazke in zbadljivke težakov, ki v lokalu “futrajo” svoj ego, a to ne spremeni dejstava, da je prijaznost, nevsiljivost in pridnost alfa in omega vsakega natakarja.

Za ilustracijo vam zaupam le dve cvetki. Kranjski Brioni hočejo biti lokal na nivoju. Pred časom je bila tudi njihova natakarca na nivoju, saj je celotno družbo prepričevala, da mleko v vroči čokoladi ni skisano, potem, ko so vsi prijatelji čokolado poskusili in pačili obraz zaradi kislosti. Ko je po dolgem času privolila v zamenjavo čokolade, nam je brez kančka spoštovanja navrgla: Tudi mi (ona in ostalih nekaj cvetk) smo zadaj (v kuhinji ali bogve kje?) poskusili čokolado in da veste, mleko ni kislo!! Potem pa odkorakala za šank. Od takrat hodim v lokal Evropa, k šiptarjem na odlične sladice in sladoled. Vedno so nasmejani, prijazni in gostoljubni.

Druga cvetka nas je zadnjič v Irish pub-u podučila, kako se naroča pijača. Mladenka je najprej pozabila prinesti pivo za enega od zbrane družbe, dvakrat smo jo še prosili, potem pa nas je skorajda ozmerjala, da je bila ona že tukaj in da piva nismo naročili. Sam se pričakoval besede v smislu: Oprostite prosim, takoj prinesem. Ko je končno prinesla pivo, sem jo opozoril na primerno obnašanje (sicer sem izpadel težak) in od takrat naprej, kot da bi obrnil ploščo. Brez besed prinese še prigrizek, ob naslednjem naročilu slišim iz njenih ust: Želite prosim? Saj ne moreš verjeti. A je tako težko?