Zmrzlek in Lipnik sta večja kraška izvira na SV robu planote Pokljuka in pritoka reke Radovne. Ogromna količina vode, ki se zbira v podzemlju Pokljuke, trči na prodne nanose in nepropustne ledeniške sedimente (jezerska kreda) in povzroči nastanek kraških izvirov.

Na tem mestu ne bom razglabljal o pomembnosti in dragocenosti kraških vodnih virov, ampak bom opozoril na dejavnosti, ki potencialno ogrožajo podzemno vodo Pokljuke.

V zadnjih desetletjih se je človeški pritisk na visokogorsko kraško planoto Pokljuka nenehno stopnjeval. V nadaljevanju navajam dejavnosti, ki ogrožajo to naravno vrednoto, območje Nature 2000 in širše območje Triglavskega narodnega parka:
– intenzivna strojna sečnja
– številni počitniški objekti brez urejenega odvajanja odpadnih voda
– promet (gosta mreža gozdnih prometnic)
– turizem
– rekreacija (pohodništvo, gorništvo, smučanje, kolesarjenje, tek na smučeh, turna smuka)
– vrhunski šport z novim biatlonskim centrom na Rudnem polju
– vojaški kompleks na Rudnem polju
– nabiralništvo (gobarjenje, …),
– kmetijstvo (pašništvo)

Pokljuka se srečuje z naraščajočo problematiko vodooskrbe in odpadnih vod. Ne glede na odsotnost virov pitne vode in na neurejenost čiščenja odpadnih vod, razvoja na Pokljuki ni moč zaustaviti. Kljub pomembnosti Pokljuke z vidika vodonosnosti in zalog pitne vode, ki jo nosi v sebi, pa Pokljuka ni varovana kot vodovarstveno območje, kar je nelogično tudi zaradi dejstva, da je na severnem robu Pokljuke, v dolini Radovne, zajetje Ovčja jama, ki je eden pomembnejših zajetij pitne vode za Gorenjsko. Vodovarstvena območja zajetja so vezana le na dno doline Radovne in na pobočni del planote Pokljuka.

Ko takole premišljujem o problematiki, na koncu pridem do ugotovitve, da nam je ljudem trenutno še vedno bolj pomembno izkoriščati Pokljuko za vse zgoraj naštete dejavnosti, kot varovati to izjemno planoto in njeno podzemno vodo. Večletna opazovanja na izviru Zmrzlek so že potrdila pogosto oporečnost vode.