Prejšnji teden sem končno obiskal najstarejši nemški narodni park, Bayerisher wald oz. Bavarski gozd. Končno zato, ker sem po spletu, tudi na slovenskih blogih videl ogromno lepih fotografij živali. Bolj malo pa sem bral o bistvu tega parka, o gozdu in zgodovini upravljanja na tem območju. Najbolj sem se veselil srečanja z živalmi, pa sem ponovno ugotovil, da so predstave, ki si jih ustvariš prek spleta hudo zavajujoče, nerealne, zato sem bil razočaran, čeprav ta trenutek ne znam povedati, kaj sem sploh pričakoval. Vem pa, da nisem pričakoval jastrebov, zaprtih v tako majhen prostor, da tudi vzleteti ne morejo.

Urejenost ograd za živali je sicer na vrhunskem nivoju, posnemanje naravnega življenskega prostora tudi, infrastruktura za ogledovanje in pohodništvo v obliki in stanju, ki bi si ga pri nas lahko samo želeli. Ampak, vseeno gre za nekakšen živalski vrt in nič več.

S fotografskega vidika je Bavarski gozd sicer zanimiv, vendar takega navala teleobjektivov tudi nisem pričakoval.

Najbolj so me vznemirile ograde oz. mreže za ptiče, v večini ujede, ki so absolutno premajhne za normalno letenje, več kot primerne pa za opazovanje in fotografiranje. Vse bolj in bolj mi je bilo jasno, da je doživljanje stikov z živalmi v ogradah podrejeno človeškim potrebam, turizmu in biznisu. Toda pri nemcih je vedno še druga plat zgodbe. Detaljno načrtovanje usmerjanje obiska ima tudi svojo pozitivno stran, saj tako “kanalizirajo” obiskovalce, ostali prostor pa prepustijo naravi brez kakršnihkoli vplivov človeka. Gibanje izven urejenih poti pač ni dovoljeno in pika. Ni pogajanja.

Vrhunec nemške turistične pretkanosti in zvitosti se je zgodila ob uživanju krasne večerje v topli leseni brunarici, kjer nam je direktor parka predstavil uslužbenca, ki je ravno pravšnji trenutek uspel pripraviti hrano za risa, da smo ga potem lahko v načrtovanih in natančno odmerjenih minutah tudi opazovali. Sledil je aplavz, ki je bil bolj vljuden kot kaj drugega. Takle mamo.

Tridnevna strokovna ekskurzija mi je razkrila pravo bistvo narodnega parka Bavarski gozd, ki se skriva že v samem imenu. Gozd, ki je življenski prostor tem živalim in kjer se skriva prava vrednost in prednost narodnega parka, dežele Bavarske, Nemčije in Srednje Evrope. Skupaj s sosednjo češko Šumavo je to “Wild heart of Europe”. O tem pa v kratkem.