Po obilnem deževju (hvalabogu) se je danes zbudilo čisto, sveže, zeleno, sončno jutro. Neverjetno, kakšno moč in energijo ima pomladno prebujanje. Škoda, da smo ljudje vse bolj in bolj otopeli in ne znamo več občudovati in začutiti te krasne trenutke v naravi. Prebujanje pomladi spremlja barvanje jajc, pirhov. Večkrat me kakšen znanec kibica, zakaj barvamo pirhe doma, če pa nismo verni, nismo kristjani. Barvanje pirhov kot simbola novega rojstva v pomladnem času je poganski praznik, ki so ga kristjani ukradli (tako kot marsikaj drugega) in mu spremenili pomen. Vsa ta “raskoš” v pregovorni skromnosti me te dni malo zmoti, pa ne preveč, ker je zunaj prelepo, da bi se ukvarjal z neumnostmi.

Malo smo kolesarili (kolo Puky je legendarno),

malo piknikarili,

malo zlagali za naslednjo zimo.

Vse skupaj s fantastičnem zakulisjem.