Človek se rad ustavi na Zelencih. Kraj, kjer Sava začenja svojo pot. Ne čisto, če povem po pravici. Sava izvira sicer pod imenom Nadiža v Tamarju, potem pa se skrije pod prodne in ledeniške nanose in se s prav posebnimi izviri prikaže na Zelencih, ki so v bistvu posebno mokrišče z zelo zanimivo hidrologijo in ekologijo. Kaj ni že samo to lepa zgodba, ki bi jo z lahkoto prodajali turistom. Ne, za Gorenjce je to premalo ali pa odveč, zraven mora biti še klobasa in goveja “župa”, se opravičujem goveja “muzka”, še bolje pa, da namesto zgodbe in čudovite narave prodamo samo klobaso in govejo župo, pardon muzko.

Ko parkiraš avto na parkirišču ob Zelencih, bi najraje kar tam obrnil. Ob izviru najdaljše, največje, najkoristnejše, naj… reke v naši državi stoji skret, odraz naše folklore in turističnega dometa. Bolje, da ne bi bilo nič. Lepše, manj moteče. Kaj se sikiram, raje bi pojedel ene kalamare.