Mislim, da je prav, da napišem tri vrstice o prvi izvedbi Fotografovega dnevnika, ki je bil v četrtek, 14.3.2013. Niz predavanj, ki jih načrtujemo na vsakih 14 dni je začel Samo Vidic. Poznal sem njegove fotografije, prvič pa sem mu stisnil roko dobro uro pred predavanjem. Kaj naj rečem, prijeten fant, odprt, zabaven, iskriv. Malo sem se bal, kako bo zgledala predavalnica v fotostudiu, ampak Anže in Jure sta pripravila enkratno kuliso, ki v nadaljevanju potrebuje le nekaj praktičnih popravkov (ozvočenje in vidnost gosta/dvignjen oder).

Po koncu predavanja sem se sicer zapletel v pogovor s prijateljem, ki je star plezalski in smučarski znanec, a vseeno sem na koncu pristal v krogu fotografov, ki jih poznam le prek interneta in medijev. Tam so bili dobitniki večkratnih najvišjih fotografskih priznanj, profi fotografi, ki so govorili meni še malce tuj jezik. Pozno v noč smo zapuščali studio in ne dvomim, da se bomo ponovno srečali in izmenjali kakšno izkušnjo, mnenje, nasvet.

Samo nam je pripovedoval o začetkih, o sreči, veliko pa o trdem delu in znanju.

Najbolj mi je ostalo v spominu to, kako osredotočen je pri svojem delu in kako natančno ve, kaj hoče imeti na fotografiji. Všeč mi je tudi, ker ne komplicira pri vsej tej množični in vrhunski tehniki, ampak se drži osnovnih pravil in osnovnih nastavitev na aparatu. Ima neko svojo rutino, svoj način in kjer npr. vsi delajo na manualni način, on uporablja autofocus. Zdi se, da se ne pusti neki mainstream sceni, ampak gleda le na to, da tisto, kar naredi in da iz rok, je absolutno vrhunsko.

Naslednjič, 28.3. gostimo Luko Esenka, vsi lepo vabljeni.