Pred leti je znanec filozofiral o tem, da človeka že ime kar dobro opredeli. Da marsikaj pove in nakazuje kdo in kaj si ter boš. Po njegovem npr. Lojze Peteršiljček ne bo mogel biti nikoli odličen nogometaš. Ni šans. Lahko bo igral kakšno vaško ali tretjo ligo, nikoli pa ne bo vrhunski nogometaš. Ker ima tako ime. Josip Iličič je druga zgodba, on ima super ime za nogometnega zvezdnika.

Gašpar Gašpar Mišič nima imena za vodstveno funkcijo Luke Koper. Njegovo ime, še bolj pa pojavnost, je za filmski svet. Zlahka bi uspel v Hollywoodu. Figura mafijca v Botru. Idealno.

Čeprav se resnično trudim, da ne spremljam dnevnih, predvsem političnih novic, pa me vsake toliko zadeva tako zadane, da ne morem biti tiho. Kot tokrat. In ne krivim ne njega (Gašparja), ne sistema, ampak nas vse, Slovence.

Država ne naredi tega, država je zabredla, država deluje slabo, … Stalno berem in poslušam, da naš državni aparat ne naredi nič dobrega. Kakor, da bi bila država nekje daleč in bi našo državo upravljali sovražniki, ljudje, ki bi nam samo slabo želeli. Ampak, dragi moji, državo upravljamo mi, ti, jaz, moji prijatelji, sošolci iz osnovne in srednje šole, sosed, športni prijatelj, sodelavec. Mi, Slovenci. Noben drug. Nekaj je v nas, da želimo le dobro sebi, ostalim pa mečemo nekaj pod noge. Država smo mi in ne oni. Nekaj je narobe z nami.