Kakšen izjemen večer je za nami. Do zadnjega kotička poln studio Sonata Photographica je kipel od energije, ki jo je Aljoša prenesel na udeležence že devetega predavanja v okviru Fotografovega dnevnika. Po takšnem večeru veš, zakaj so nekateri ljudje resnično dobri, uspešni in spoštovani v svojem poslu. Ker trdo delajo, imajo ogroooooomno znanja, volje, osebnostnih lastnosti, predvsem pa jasno vizijo, zdrav pogled in neizmerno spoštovanje do soljudi. Tako odprt in iskreno skromen si lahko le takrat, ko si resnično car. Besede, ki jih izreče niso plehke, imajo težo in svoje mesto. Umetnik za fotoaparatom in preprost človek pred njim. Če povem, da je šest let delal v temnici, preden je objavil prvo fotko z enim samim razlogom, naučiti se fotografije v nulo, potem se lahko vsak novodobni fotografski navdušenec globoko zamisli. Da je delal ob šoli “dva šihta” zato, da je vlagal v fotografijo, opremo in znanje. Da je podredil vse zato, da bi lahko živel s fotografijo. Da povezuje fotografijo z umetnostjo, zgodovino, arhitekturo, gibanjem, lepoto telesa, duha. Da zna v vsakem trenutku najti pravo besedo, izraz, da zna povedati, kar misli. Da je zastonj predaval več kot 50 glavi množici in se z nami družil še pozno v večer. Hvala!!!

Pa sem mislil, da je samo televizijski voditelj 🙂