Večer presenečenj in navdušenja. Škoda le, da ljudi zanimajo bolj ali manj top teme (poročna fotografija, oglaševanje, …), kjer se vrti malce več denarja, zato je bil obisk nekoliko slabši. Mogoče pa je tudi to prispevalo k sproščenemu vzdušju, kjer smo uživali ob resnično izjemnih portretih glasbenikov, ki jih je Alan v 12 letih ujel v svoj objektiv na snemanju oddaj Iztšekani.

Zgodba fotografa, ki se je zaradi veselja in želje po učenju fotografije priključil Juretu Longyki pri soustvarjanju podobe oddaje Izštekani, je danes prerasla v edinstveno fotografsko dediščino slovenskega glasbenega ustvarjanja “v živo”.

Od enormne količine bliskavic v analogni dobi, prek vrhunske zbirke canonovih leč v digitalni dobi, do sistema micro 4/3, ki je danes edini paradni konj, ki ga Alan uporablja. Od nekaj kg do nekaj dekagramov. Razvoj k logiki manj je več. Fotografije izžarevajo energijo glasbenikov, saj Alan portretira izključno med dogajanjem in nikoli ne postavlja glasbenikov v smislu poziranja. Resnično je prav impozantno videti pregled 12 let Izštekanih skozi objektiv. Pri nekaterih portretih smo kar vzdihovali, saj so tako izrazni, da kar zaboli.

Alan se je že na začetku dela za Izštekane odločil za ČB fotografije. Pametna odločitev. Ta odločitev prispeva k celotni prepoznavni podobi Izštekanih, k celotni podobi nastopajočih glasbenikov in pove nekaj tudi o volji in delu fotografa.

Včerajšnji večer je bil resnično za polnit dušo. Odlične fotografije odličnih glasbenikov odlične radijske oddaje v odlični predstavitvi z odličnim voditeljem v še eni odlični izvedbi Fotografovega dnevnika. Hvala Alan!