Včeraj zvečer je bila že štirinajsta (14!!) izvedba Fotografovega dnevnika. Sočustvujem z vsemi tistimi, ki vas ni bilo, ker včeraj je bil pa en tak noro domač, vrhunsko fotografski, pogovorni, življenjskih zgodb navdihujoč, celo na trenutke kulinarični (vsaj vizualno) – večer.

Tomo je fajn človek! Tak je moj prvi vtis potem, ko se je včeraj zvečer prelevil iz Facebook prijatelja v osebo z dušo in telesom. Ima neko pravo ravnovesje med resnostjo, hudomušnostjo, otroško igrivostjo, zrelostjo in modrostjo. Ničesar preveč in ničesar premalo. Ljubezen ga drži po konci, do fotografije in verjetno še česa. Redko se zgodi, da toliko ljudi po predavanju še ostane in poklepeta, včeraj nas je bilo mnogo. In vsi po vrsti so bili navdušeni. Matr, bil je res en lep občutek tu notri, v duši.

Ta človek resnično obvlada svoj posel. Mene osebno najbolj fascinira dejstvo, da poleg vrhunskega fotografskega znanja s tako prefinjenim občutkom obvladuje aranžiranje objektov pri studijski fotografiji. Noro. In niso to tiste hladne studijske fotke, ampak take živahne, tople, žmohtne, sočne in še kaj. Kakor, da bi živele.

Natrosil nam je cel kup “obfotografskih” štorij, ob katerih smo se nasmejali skoraj do solz. Joj, kako mu privoščim, da bi uspel uresničiti še nekaj svojih lastnih projektov, ki jih nosi s seboj v glavi, a trenutno nima časa zanje. S pozitivnostjo, ki jo je pokazal, ne dvomim, da mu bo uspelo.

Tako, Tomo si je zaslužil dva huronska aplavza, mi pa že razmišljamo o novih srečanjih v Šenčurju. Kako lep je pogled na ljudi, ki se na predavanja pripeljejo s Celja, Maribora, Logatca, Koroške, … Če se ne motim, mi je nekdo dejal, da si je vzel dopust za predavanje?!?

Pretekla predavanja lahko podoživite na našem Youtube kanalu: http://www.youtube.com/user/Fotografovdnevnik

Brez tega fanta pa tudi ne bi bilo nič, Jure Frelih namreč rad dvigne telefon in povabi bodoče predavatelje k sodelovanju v projektu Fotografov dnevnik. Ker mu jezik teče kot namazan, se ni čuditi, da se odzivajo fotografi vseh vrst, profilov, struj, … In ja, v našo družbo so vabljeni vsi, ne glede na naziv, članstvo v tem in onem društvu, amaterski ali profesionalni ravni, … Nismo organizacija, nismo sponzorirani, nismo odvisni od stricev iz tam nekje, smo samo ljudje, ki vidijo v tem smisel. Upam, da čim dlje.