Fotografija ima veliko moč, lahko ti celo spremeni življenje. Če se spomnim na obdobje, ko nisem s fotoaparatom hodil naokrog in ga primerjam z današnjim obdobjem, potem je to kot noč in dan. Včasih sem naravo okrog sebe doživljal bolj z estetskega vidika, kot nekaj lepega, pa tudi skozi rekreacijske cilje (predvsem v gorah). V začetku fotografske poti sem fotografiral tisto kar sem videl okrog sebe in je zbujalo v meni določene lepe občutke. Skozi učenje fotografije pa se je moj pogled na naravo povsem spremenil. Fotografija te namreč prisili, da se v naravi ustaviš, da opazuješ, da vidiš podrobnosti, detajle, da spremljaš gibanje oblakov, pot sonca in lune, da povsod in vedno iščeš najboljšo svetlobo, motive, da se igraš s kompozicijo. Tisto, kar namreč vidimo z očmi, se razlikuje od tistega, kar vidimo skozi fotoaparat in različne objektive. Skozi izkušnje, ki jih fotograf dobi z gledanjem skozi različne objektive, se v možganih izoblikuje povsem nov pogled na naravo. Včasih, ko smo z družino ali s prijatelji na izletu, potepu, se mnogi sprašujejo, zakaj za vraga sem se ustavil in kaj vidim, saj ni videti nič posebnega. Včasih je to le kak žarek sonca skozi oblake, ki osvetli krošnje listov, včasih je zanimiva struktura lubja, včasih so v diagonalo postavljena drevesa, … Spoznaš, da kar naenkrat vidiš v naravi stvari, ki jih sam prej nikoli nisi opazil. Spoznaš tudi, da v nasprotju s prepričanjem, da je v naravi en sam kaos, veliko nepravilnosti, obstaja v naravi neverjeten red, neverjetno veliko skoraj matematične pravilnosti, pravilnih oblik in medsebojnih razmerij, ki so kot nalašč primerne tudi za okvir fotografije. Na koncu celo ugotoviš, da je ta red, pravilnost, omejena le s tvojim znanjem fotografije in tehničnim značilnostim opreme.
Poleg naštetega se zdaj večkrat znajdem zunaj ob urah in delih dneva, ki so za marsikoga nečloveške. Pozno zvečer, zgodaj zjutraj ali ponoči. To so deli dnevi, za katere lahko potrdim, da so daleč najlepši, najbolj estetski, najbolj čutni, najbolj intenzivni in hkrati mirni. Občutki pri doživljanju teh trenutkov so …, prijatelj in bratranec Edo bi rekel, da je to tako noro, “kot bi smučal z Begunjščice”. Turni smučarji vemo, kaj to pomeni.
Doživljanje narave in tudi kulturne krajine ter ljudi okrog sebe je skozi fotografijo zame osebno postalo veliko močnejše. Za to sem fotografiji izredno hvaležen. Še nekaj je, kar mi prinaša veliko zadovoljstva pri fotografiji. Imam namreč izredno slab spomin za dogodke, ki so se zgodili. Fotografija mi pomaga, da podoživim občutke, ki sem jih imel ob dogodkih, da podoživim kraje, kjer sem bil. Samo skozi fotografije namreč obudim spomin, ki je drugače kot zbrisan disk na računalniku.